Papež Frančišek obiskal anglikansko cerkev: Smo bratje in sestre v Kristusu

VATIKAN (nedelja, 26. februar 2017, RV) – Papež Frančišek je danes popoldne obiskal anglikansko cerkev Vseh svetih v Rimu. Udeležil se je anglikanskega molitvenega bogoslužja, imel homilijo in odgovoril na tri zastavljena mu vprašanja. Med srečanjem je tudi blagoslovil novo ikono Kristusa Odrešenika, ki jo bodo postavili v južno ladjo cerkve. Njegov obisk je sovpadal z 200. obletnico prvega anglikanskega bogoslužja za angleške vernike, ki so takrat živeli v Rimu, na kar je papež tudi spomnil v homiliji. V dveh stoletjih se je v Rimu in po svetu veliko spremenilo, veliko se je spremenilo tudi med anglikanci in katoličani, ki so se v preteklosti gledali s sumničavostjo in sovraštvom.

»Danes pa se, hvala Bogu, prepoznavamo, kakor v resnici smo: bratje in sestre v Kristusu, po našem skupnem krstu. Kot prijatelji in romarji želimo skupaj hoditi, skupaj slediti našemu Gospodu Jezusu Kristusu,« je dejal Frančišek in se v nadaljevanju homilije naslonil na odlomek iz Drugega pisma Korinčanom, ki se je bral med bogoslužjem in v katerem Pavel govori o zakladu v lončenih posodah (glej 2 Kor 4, 1-15).

Pred nesoglasji se postavimo pred Kristusa
Božje usmiljenje je izvir vse krščanske službe. Tako nam pravi apostol Pavel, ko se obrača na Korinčane in zapiše: »Ker torej imamo to službo po usmiljenju, ki smo ga bili deležni, ne omagujemo.« Pavel ni vedno imel lahkega odnosa s skupnostjo v Korintu. A kot vidimo v odlomku, premaga pretekla razhajanja tako, da živi svojo službo po prejetem usmiljenju; ne obupa pred ločitvami, ampak se razdaja za spravo. »Kadar se mi, skupnost krščenih kristjanov, znajdemo pred nesoglasji in se postavimo pred Kristusovo usmiljeno obličje, da bi jih tako presegli, storimo enako, kot je storil Pavel v eni od prvih krščanskih skupnosti,« je zatrdil papež.

Postati ponižni pomeni razsrediščiti se
Pavel začne pri »usmiljenju, ki ni samo neka lepa krepost, ampak je vprašanje identitete«. Pavel sebe razume kot služabnika, ki ne oznanja samega sebe, ampak Gospoda Jezusa Kristusa. To službo opravlja po prejeti milosti in ne na podlagi svoje sposobnosti in svojih moči, ampak v zaupanju, da ga Bog gleda in z usmiljenjem podpira njegovo slabotnost. »Postati ponižni pomeni razsrediščiti se, prepoznati se kot potrebni Boga, kot berači usmiljenja: to je izhodišče, da bi Bog lahko deloval,« kot je povedal Frančišek.

Zaklad pa imamo v lončenih posodah
Pavel se je namreč čutil »lačnega usmiljenja« in na prvem mestu mu je bilo deliti z drugimi »veselje, da smo ljubljeni od Gospoda in da ga ljubimo«. Po papeževih besedah je to naša najdragocenejša dobrina, naš zaklad. »Ta zaklad pa imamo v lončenih posodah,« zapiše Pavel. Mi smo samo »lončena posoda, a v sebi hranimo največji zaklad sveta«, je nadaljeval papež. Pavel ponižno prizna, da je krhek kakor lončena posoda. Izkusil je in vé, da ravno tam, kjer se človeška slabotnost odpre za usmiljeno delovanje Boga, Gospod naredi čudovita dela. Tako deluje »obilna moč Boga«.

Priznati slabotnost in prositi odpuščanje
Pavel zaupa v to ponižno moč in tako služi evangeliju. Uči nas, da s tem, ko se prepoznamo kot slabotne lončene posode, kot grešniki, ki vedno potrebujejo usmiljenje, se Božji zaklad izlije v nas in po nas tudi na druge. Drugače bomo samo polni svojih zakladov, ki se pokvarijo in strohnijo v navidezno lepih posodah. »Če priznamo svojo slabotnost in prosimo odpuščanje, bo Božje zdravilno usmiljenje svetilo v nas in bo tudi vidno navzven; drugi bodo na nek način po nas opazili prijazno lepoto Kristusovega obličja,« je izpostavil sveti oče.

Občestvo raste in se krepi, kadar delamo skupaj
Ob koncu homilije je papež Frančišek spregovoril o ponovno vzpostavljenem občestvu, ki je sledilo napetostim v skupnosti v Korintu. Kot je dejal, »resnično in trdno občestvo raste in se krepi, kadar delujemo skupaj za nekoga, ki je v potrebi. Preko složnega pričevanja o ljubezni, Kristusovo usmiljeno obličje postane vidno v našem mestu«, pri čemer je mislil na različne dejavnosti, ki jih anglikanska skupnost skupaj z drugimi opravlja v Rimu.

Odgovorni krepiti medsebojne odnose
»Katoličani in anglikanci smo ponižno hvaležni, da smo po stoletjih medsebojnega nezaupanja zmožni priznati, da je rodovitna Kristusova milost na delu tudi v drugih. Gospodu smo hvaležni, da je med kristjani nastala želja po večji bližini, ki se izraža v skupni molitvi in skupnem pričevanju o evangeliju, predvsem preko različnih oblik služenja,« je zatrdil papež Frančišek in dodal, da se včasih napredek proti polnemu občestvu lahko zdi počasen in negotov, a iz današnjega srečanja lahko vsi črpajo pogum. Spomnil je, da je danes rimski škof prvič obiskal anglikansko skupnost v Rimu: »To je milost in tudi odgovornost: odgovornost, da okrepimo naše odnosov v Kristusovo slavo, za službo evangeliju in temu mestu. Opogumljajmo eni druge, da bomo postajali vedno bolj zvesti Jezusovi učenci, vedno bolj svobodni od preteklih predsodkov in bomo vedno močneje želeli moliti za druge in z drugimi.«