Papež: Ne skrbimo za jutri. Ljubeči Oče skrbi za nas

VATIKAN (nedelja, 26. februar 2017, RV) – Papež Frančišek je med današnjim opoldanskim nagovorom spodbudil k zaupanju v Boga, ki je naš prijatelj, zaveznik in oče, ter poudaril, da se moramo odločiti med Bogom in bogastvom. Izhajal je iz današnjega evangeljskega odlomka iz Matejevega evangelija, ki govori o zaupanju in zaskrbljenosti (glej Mt 6,24-34).

Ne skrbimo za jutri. Zaupajmo Očetu

Današnji evangeljski odlomek je »močan klic k zaupanju v Boga, ki skrbi za živa bitja v stvarstvu«. Vsem živalim poskrbi za hrano, skrbi za lilije in travo na polju. Njegov dobrohoten in skrben pogled vsak dan bdi nad našim življenjem, ki mineva pod nemirom mnogih zaskrbljenosti, te pa nam lahko jemljejo vedrino in ravnovesje. A ta tesnoba je pogosto nekoristna, saj ne spremeni poteka dogodkov, je papež začel svoj govor z okna apostolske palače in vernikom, zbranim na Trgu svetega Petra, takole dejal: »Jezus nas vztrajno poziva, naj ne skrbimo za jutri, pri tem pa nas spominja, da je nad vsem tem ljubeči Oče, ki nikoli ne pozabi svojih otrok. Zaupanje vanj čudežno ne reši problemov, ampak nam pomaga, da k njim pristopimo s pravim duhom.«

Bog je naše pribežališče, izvir miru, skala rešitve, zaščita …
»Bog ni oddaljeno in anonimno bitje. Je naše pribežališče, izvir naše vedrine in našega miru. Je skala naše rešitve, katere se lahko oprimemo v gotovosti, da ne bomo padli. Je naša zaščita pred hudim, ki je vedno na preži. Bog je za nas velik prijatelj, zaveznik, oče, čeprav se tega vedno ne zavedamo.« Mi pa se raje naslonimo na neposredne in slučajne dobrine, pri tem pa pozabljamo, včasih celo zavračamo, najvišjo dobrino, to je očetovska ljubezen Boga. »Čutiti ga kot Očeta v tej dobi osirotelosti je zelo pomembno!« je poudaril sveti oče. Od Božje ljubezni se oddaljujemo, kadar obsesivno iščemo zemeljske dobrine in bogastva, s tem pa kažemo na pretirano ljubezen do te stvarnosti.

Ali Gospod ali bogastvo
Jezus pa nam pravi, da je to naporno iskanje iluzorno in razlog nesrečnosti. Zato svojim učencem ponudi temeljno življenjsko pravilo: »Iščite najprej Božje kraljestvo.« Gre za uresničevanje načrta, ki ga je Jezus oznanil v svojem govoru na gori, s tem da zaupamo v Boga, ki ne razočara; pomeni delati kakor zvesti upravitelji dobrin, ki nam jih je dal, tudi zemeljskih, a brez zagnanosti, kakor da bi vse, tudi naše odrešenje, bilo odvisno od nas. Takšna evangeljska drža po papeževih besedah zahteva jasno izbiro, ki jo današnji odlomek natančno pokaže: »Ne morete služiti Bogu in bogastvu.« Frančišek je dodal: »Ali Gospod ali maliki, očarljivi, a varljivi. Ta izbira, ki smo jo poklicani opraviti, odseva nato v mnogih naših dejanjih, načrtih in zavzetostih. Je izbira, ki jo je treba narediti na jasen način in jo stalno obnavljati, kajti skušnjave, da bi vse omejili na denar, užitek in moč, so nam vedno za petami.«

Odločitev za Boga, ki je sprejeta v upanju
Medtem ko čaščenje tek malikov vodi do oprijemljivih rezultatov, četudi bežnih, pa odločanje za Boga in za njegovo kraljestvo ne pokaže vedno takojšnjih sadov. To je odločitev, ki se jo sprejme v upanju in ki polno uresničitev prepušča Bogu. Krščansko upanje je usmerjeno v prihodnjo izpolnitev Božje obljube in se ne preda pred težavami, saj sloni na zvestobi Boga, ki nikoli ne manjka. »Devica Marija naj nam pomaga, da bomo zaupali v ljubezen in dobroto nebeškega Očeta, živeli v Njem in z Njim. To je predpostavka za preseganje življenjskih muk in nadlog ter tudi preganjanj, kakor nam to dokazuje pričevanje mnogih naših bratov in sester,« je sklenil papež Frančišek, zatem pa z verniki na Trgu svetega Petra molil Angelovo češčenje.