Jutranja sveta maša: Hoditi za križanim Kristusom

VATIKAN (četrtek, 2. marec 2017, RV) – Kristjanova pot je hoditi za križanim Kristusom, ne nekim breztelesnim bogom, ampak Bogom, ki je postal meso, ki v sebi nosi rane naših bratov. Tako so se glasile papeževe besede med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

Na začetku postnega časa glasno odmeva povabilo k spreobrnjenju. Današnja liturgija to spodbudo umešča v tri stvarnosti. To so človek, Bog in pot. Stvarnost človeka je izbrati med dobrim in zlim. »Bog nas je ustvaril svobodne, zato je izbira naša,« je zatrdil sveti oče. Vendar pa nas Bog ne pusti samih, pot dobrega nam nakazuje z zapovedmi.

Kadar se oddaljimo od Kristusovega križa, začnemo hoditi po ideološki poti
Druga je stvarnost Boga. Le-to je bilo težko razumeti tudi učencem, saj gre za pot Jezusovega križa. Bog je namreč prevzel vso človeško stvarnost, razen greha. Boga brez Kristusa ni. Bog brez Kristusa, torej nekakšen breztelesen bog, je neresničen bog. »Stvarnost Boga je Bog, ki je za nas postal Kristus. Da bi nas zveličal. Kadar se oddaljimo od tega, od te stvarnosti, in se oddaljimo od Kristusovega križa, od resnice Gospodovih ran, se oddaljimo tudi od ljubezni, od Božje dobrote, zveličanja, in začnemo hoditi po ideološki poti Boga, ki je oddaljena: to ni Bog, ki je prišel k nam in se približal, da bi nas zveličal, ter je umrl za nas. To je Božja stvarnost.«

Rane naših bratov so Božje rane
Papež Frančišek je v nadaljevanju navedel dialog med agnostikom in vernikom, o katerem piše neki francoski pisatelj iz prejšnjega stoletja: »Agnostik dobre volje je spraševal vernika: 'Toda kako lahko … zame je problem, kako je Kristus lahko Bog: tega ne morem razumeti. Kako je Kristus Bog?' Vernik mu je odgovoril: 'Zame to ni problem. Problem bi bil, če Bog ne bi postal Kristus.' To je Božja stvarnost: Bog, ki je postal Kristus, Bog, ki je postal meso, in to je temelj del usmiljenja. Rane naših bratov so Kristusove rane, so Božje rane, kajti Bog je postal Kristus.« To je torej druga stvarnost, brez katere ne moremo živeti postnega časa. Spreobrniti se moramo h konkretnemu Bogu, ki je postal Kristus, ne k nekemu abstraktnemu bogu.

Nenehno izgubljanje življenja, izgubljanje delanja tistega, kar hočem jaz
Tretja stvarnost pa je pot. Jezus pravi: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.« »Stvarnost poti je Kristusova stvarnost: hoditi za Kristusom, izpolnjevati Očetovo voljo, kakor On, vsak dan vzeti križe in se odpovedati sebi, da bi hodili za Kristusom. Ne delati tistega, kar hočem jaz, ampak tisto, kar hoče Jezus; hoditi za Jezusom. In On govori, da bomo na tej poti izgubili življenje, da ga bomo nato ponovno pridobili; to pomeni nenehno izgubljanje življenja, izgubljanje delanja tistega, kar hočem jaz, izgubljanje udobnosti. Biti vedno na poti Jezusa, ki je služil drugim in častil Boga. Ta pot je prava.«

»Edina varna pot« je hoditi za križanim Kristusom, škandalom križa. Te tri stvarnosti, človek, Bog in pot – kakor je sveti oče zaključil – pa so »kristjanov kompas«, ki nam pomaga, da ne zgrešimo poti.