Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 1. postno nedeljo

1 Mz 2,7-9;3,1-7
Tedaj je Gospod Bog naredil človeka iz prahu zemlje in mu vdahnil v obličje oživljajočega duha in tako je človek postal živo bitje. Gospod Bog je zasadil vrt v Edenu proti vzhodu in je tja postavil človeka, ki ga je naredil. Gospod Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega.

Kača je bila bolj prekanjena kakor vse živali polja, ki jih je naredil Gospod Bog. Rekla je ženi: »Ali je res Bog rekel: 'Ne smeta jesti od nobenega drevesa v vrtu?'« Žena je rekla kači: »Od sadu drevja v vrtu smeva jesti. Toda o drevesu, ki je sredi vrta, je rekel Bog: ›Ne jejta od njega, tudi dotikajta se ga ne, drugače bosta umrla!‹« Kača pa je ženi rekla: »Nikakor ne bosta umrla, ampak Bog ve, da se vama bodo tisti dan, ko bosta jedla od njega, odprle oči in bosta kakor Bog, spoznala bosta dobro in húdo.« Žena je tedaj videla, da je drevo dobro za jed, očem prijetno za pogled in da je to drevo vredno želeti, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla, dala pa je tudi svojemu možu, ki je bil z njo, in je jedel. In odprle so se obema oči in spoznala sta, da sta naga. Sešila sta si smokvine liste in si naredila predpasnika.

Rim 5,12-19
Kakor je torej po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili ...; greh je bil namreč na svetu, preden je nastopila postava. In čeprav se greh ne prišteva, če ni postave, je vendar od Adama do Mojzesa smrt kraljevala tudi nad tistimi, ki se niso pregrešili podobno kakor Adam. On pa je podoba njega, ki je imel priti.

Vendar pa z milostnim darom ni tako kakor s prestopkom. Če so namreč zaradi prestopka enega umrli mnogi, sta se v veliko večji meri razlila na mnoge Božja milost in dar, po milosti enega človeka, Jezusa Kristusa. Z darom pa ni kakor z grehom enega človeka: sodba, ki je izhajala iz enega, se je povzpela v obsodbo, medtem ko se je milost, ki je prišla po mnogih, iztekla v opravičenje. Kajti če je smrt zaradi enega prestopka zakraljevala po enem, bodo tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, toliko bolj kraljevali v življenju po enem, Jezusu Kristusu. Kakor se je torej po prestopku enega človeka zgrnila obsodba na vse ljudi, tako tudi zaradi pravičnega dejanja enega prihaja na vse ljudi opravičenje, ki daje življenje. Kakor so namreč zaradi neposlušnosti enega človeka mnogi postali grešniki, tako bodo tudi zaradi poslušnosti enega mnogi postali pravični.

Mt 4,1-11
Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je bil naposled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« On pa je odgovoril in rekel: »Zapisano je:
'Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz Božjih ust.'«

Tedaj ga hudič vzame s seboj v sveto mesto in ga postavi rob templja ter mu reče: »Če si Božji Sin, vrzi se dol, zakaj pisano je:
'Svojim angelom bo zate zapovedal,
in na rokah te bodo nosili,
da z nogo ne zadeneš ob kamen.«
Jezus mu je odgovoril: »Zapisano je tudi:
'Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!'«

Spet ga hudič vzame s seboj na zelo visoko goro. Pokaže mu vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu reče: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me počastiš.« Tedaj mu Jezus reče: »Poberi se, Satan; kajti zapisano je:
'Gospoda, svojega Boga, počásti in samo njemu služi.'«
Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli.

Razlaga cerkvenih očetov
O odlomku Adam in Kristus iz petega poglavja pisma Rimljanom cerkveni očetje pravijo: »Drugi del petega poglavja je v celoti sestavljen iz veličastne antiteze med Adamom in Kristusom: kakor je prvi s tem ko je grešil uvedel v svet smrt za vse ljudi, saj iz njega izvirajo, tako je drugi s tem, ko je dopolnil svoje delo, nazaj prinesel vsem ljudem opravičenje in življenje. Toda simetričnost je samo delna, saj je ena odločilna tako kvalitativna kot kvantitativna razlika med obema dogodkoma, kajti Kristusovo dejanje izbriše ne samo Adamov greh, vir vseh drugih grehov, temveč tudi vse grehe, ki so jih storili ljudje, tudi od tistih, ki so bili pred Kristusovim prihodom. Za Pavla je odrešenje, ki ga je prinesel Kristus resnično vesoljno, saj se razširja na vse vseh časov, zaradi tega označuje začetek nove postave, ki se jo je potrebno držati, in ki je izbrisala vsako sled prejšnje postave, tiste Mojzesove.  

Teodor iz Mopsuestije pravi, da je bilo pri »skušanju Jezusa ravno nasprotno kot pri skušanju Adama«. Neznani pisec to pojasni: »Hudič gre nasproti ljudem, da bi jih skušal, toda v tem primeru pa je šel Jezus nasproti hudiču.« Zato sv. Hilarij iz Poitiersa pravi: »Hudič je bil torej poražen v istem mesu, po katerem je smrt dosegla svojo slavo.« Neznani pisec nadaljuje: »Jezus nam je v štiridesetih dneh dal model za naš post.« Sv. Janez Krizostom pravi, da je »skušanje Jezusa poduk za nas. Jezus je namreč storil vse, kar je potrebno za naše zveličanje tako, da je izpolnil vse in utrpel vse.«

Misli Benedikta XVI.
»Postne nedelje, še posebej v liturgičnem letu A, nas uvajajo v življenje krstne poti, podobno kot jo prehodijo katehumeni, torej tisti, ki se pripravljajo na prejem krsta, da bi v nas poživila dar ter da bi ponovno zavzeto zaživeli zahteve tega zakramenta, ki je osnova našega krščanskega življenja.

Prva postna nedelja razkriva naše človeško stanje na tem svetu. Zmagovit boj zoper skušnjave na začetku Jezusovega javnega delovanja je povabilo, da bi se zavedli svoje lastne krhkosti in sprejeli Milost, ki osvobaja od greha in vliva novo moč v Kristusu, ki je pot, resnica in življenje (prim. Uvajanje odraslih v krščanstvo, št. 25). Gre za odločen poziv k zavesti, da krščanska vera po Jezusovem zgledu in v občestvu z Njim vključuje boj »proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti« (Ef 6,12), v kateri hudič deluje in se tudi danes ne utrudi skušati človeka, ki se hoče približati Gospodu. Kristus je v tem boju zmagal, da bi tudi naše srce odprl upanju in nas vodil do zmage nad zapeljivostmi zla.