Postne duhovne vaje: Jezusova molitev v Getsemaniju

VATIKAN (sreda, 8. marec 2017, RV) – Meditacija, ki so ji včeraj popoldne prisluhnili papež Frančišek in njegovi sodelavci, je bila namenjena molitvi v Getsemaniju in prizoru, ko Jezusa primejo (Mt 26,36-46). P. Giulio Michelini je udeležencem duhovnih vaj v Ariccii najprej spregovoril o primerjavi med Jezusovo molitvijo na Oljski gori in molitvijo na gori Tabor v Galileji.

Jezusova molitev
Gre za dve situaciji, ki pa sta si presenetljivo podobni. V obeh primerih je »postavljen na preizkušnjo Jezusov eksistencialni položaj«: v prvem primeru, ker Peter in drugi niso razumeli smisla prve Jezusove napovedi, da bo moral umreti v Jeruzalemu, in v drugem, ker je Jezus pravkar napovedal, kdo ga bo izdal, je razlagal p. Michelini. V obeh primerih Jezus pokliče k sebi učence, Petra, Jakoba in Janeza, in ti ne razumejo v celoti, kaj se dogaja. A obstaja okoliščina, ki ločuje oba prizora: na Taboru se sliši Očetov glas, ki tolaži Sina; v Getsemaniju pa ni slišati nobenega glasu, razen v Lukovi verziji dogodka, kjer Jezusa v boju krepi angel. Jezus se obrne na Očeta in sprejme, da se izpolni njegova sveta volja po dobrem. Ta izvorna volja ne želi Sinove smrti, ampak njegovo rešitev, kakor je zapisal Romano Guardini: »Jezus je prišel, da bi odrešil svoje ljudstvo in po njem svet. To bi se moralo izpolniti po predanosti vere in ljubezni; ki pa se je zmanjšala. A vendar je ostalo Očetovo naročilo, ki pa je spremenilo obliko.«

Nova oblika odrešenja
Ko se je kot posledica zavrnitve zgostila grenka usoda smrti, je dejal p. Michelini, je nastala nova oblika odrešenja – to, kar je zdaj za nas »odrešenje v čistem in preprostem smislu«. Tudi v priliki o vinogradu in viničarjih imamo očeta, ki pošlje sina z besedami: »Mojega sina bodo spoštovali« (Mt 21,37). »Oznanilo in Jezusova oseba pa nista sprejeta in kraljestvo preide v novo obliko, tisto, ki jo je Jezus v Getsemaniju poklican sprejeti,« je pojasnil p. Michelini in ponovno navedel Guardinija: »Od razpoložljivosti ljudi je odvisno, na kakšen način se bo odvijalo njegovo delo. Zaprtost sveta mu ne omogoči, da bi bil vladar miru, pred katerim bi se moralo vse v polnosti razcveteti, kakor so napovedovale prerokbe. Zato Mesija postane nekdo, ki propade. Žrtvovanje njegovega življenja postane žrtvovanje smrti.« Jezus, kakor je to storil v Getsemaniju, še vedno kliče svoje učence, naj ljubijo Boga z vsem srcem, vsemi močmi in vse do darovanja življenja.

Vprašanja …
Ob koncu tretje meditacije je p. Michelini papežu in ostalim zbranim na duhovnih vajah v Ariccii zastavil še vprašanja za osebno premišljevanje: S kakšno držo se postavimo pred tesnobo našega bližnjega? Imamo odprte oči, molimo ali pa zaspimo kakor trije učenci? Razumemo Božjo voljo kot neko kaprico, kot nekaj, kar moramo narediti, ker se je nekdo tako odločil? Ali pa vidimo v tem sveto voljo po dobrem za vse? In navsezadnje, če izhajamo in predpostavke, da je njegova volja odrešenja zagotovo trdna in nespremenljiva, ali sprejemamo, da je način, s katerim se uresničuje, pogojen, kajti vsemogočnost Boga se ukloni pred svobodo ustvarjenega bitja? In če si Bog lahko premisli in se celo, kakor piše v Jonovi knjigi, pokesa, kakor so se spreobrnili prebivalci Niniv, kako da se njegova Cerkev ne bi mogla spremeniti, kako potem lahko mi ostanemo nepremični v svojih togostih?

Postne duhovne vaje vodi frančiškan p. Giulio Michelini na temo Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje po Mateju.
Prva meditacija: Petrova izpoved in Jezusova pot proti Jeruzalemu (Mt 16,13-21)
Druga meditacija: Jezusove zadnje besede in začetek trpljenja (Mt 26,1-19)
Tretja meditacija: Kruh in telo, vino in kri (Mt 26,36-46)