Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Srečanja in dogodki

Papež s sodelavci na duhovnih vajah danes premišljeval o Jezusu na križu

Sedma meditacija: Smrt Mesije (Mt 27,45-46)

09/03/2017 14:22

VATIKAN (četrtek, 9. marec 2017, RV) – Postne duhovne vaje za papeža Frančiška in njegove sodelavce se počasi iztekajo. Danes dopoldne so prisluhnili sedmi od devetih meditacij. Govorila je o Jezusovi smrti, kakor o dogodku poroča evangelist Matej, in torej imela naslov Smrt Mesije (Mt 27,45-46). Gre za resnično in ne navidezno smrt, kot je takoj na začetku meditacije poudaril p. Giulio Michelini.

Krik s križa
»Ne samo, da imajo učenci težave pri verovanju, da se je vrnil v življenje; to je mogoče ravno zato, ker je Jezus zares umrl.«  Podrobnosti, ki opisujejo Jezusovo smrt, so tako zelo »neprijetne«, tako zelo surove, kot na primer krik s križa, da se jih prišteje v kategorijo »kriterijev, ki spravljajo v zadrego«, zaradi katerih ne moremo reči, da so bili izmišljeni. Zapisalo se jih je ravno zato, ker zares govorijo o tistem, kar se je zgodilo. Predvsem je treba analizirati »občutek zapuščenosti, ki ga Jezus doživi na križu«, ko izreče besede: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«. S tem naleti na nerazumevanje pri ljudeh, ki spremljajo kruti spektakel Kristusovega pasijona. Nekateri so verjeli, da je Jezus klical Elijo. »Kdo bi lahko bil Elija, ki ga je klical Jezus?« je razmišljal p. Michelini. »Seveda, prerok, ki bi se naj vrnil. Ampak, kaj bi lahko naredil? Da bi Jezus sestopil s križa? Ali morda, kot beremo v evangelijih, Elija je že prišel in je bil Krstnik? Je Jezus na križu morda klical svojega prijatelja? Očitno gre za veliko nerazumevanje: Jezus ne prosi za pomoč Elijo in še manj Krstnika. Jezus s krikom kliče Očeta. A Oče molči.«

Niti na križu ga niso razumeli
In ravno to, da Oče ne posreduje, je še en element, ki spravlja v zadrego celotno pripoved o Jezusovi smrti. Čustvo, ki ga Kristus živi, zapuščenost s strani Očeta je vsekakor nekaj realnega in tako zelo »škandaloznega«, da bi bilo kaj takega težko izumiti. Jezus ne toži, ker se čuti zapuščenega, ampak ker mu zmanjkuje fizične moči. Janezov in Lukov evangelij ne poročata o Jezusovem kriku, je pripomni p. Michelini. Za Jezusa je »poslednje mučenje« to, da ni bil razumljen niti na križu, bil je narobe razumljen. Ko je mogel, je Jezus razložil in še enkrat razložil. A na križu ne zmore več razložiti ničesar. »Mi seveda vemo, da križ pojasni vse. A Jezus ne more niti več povedati, zakaj kliče Očeta in ne Elije. Lahko naredi le eno stvar: izroči se Duhu, ki ga bo dejansko podaril, da bo Duh pojasnil vse, kar sam ni uspel razložiti. Ali pa, moral bo čakati na vstajenje, da bo s svojimi učenci in da se bo z njimi zadrževal ob mizi štirideset dni, da bi tako za roko vodil učence, ki ne razumejo,« je pojasnjeval p. Michelini.

Stotnikova sulica
Poleg te zadnje muke imamo še stotnikovo sulico. Če se spomnimo na prizor iz Kafarnauma, je tudi tam bil nek stotnik, najverjetneje oborožen, ki se je obrnil na Jezusa, ker je bil njegov sin ali njegov služabnik bolan. In Kristus mu ni odklonil »dejanja ljubezni«.

Marija pod križem
Ob koncu jutranje meditacije se je p. Michelini zaustavil še pri ženah, ki so prisostvovale križanju. Po Mateju, jih je »mnogo«. Med njimi je Marija, Jakobova in Jožefova mati. Za nekatere ta lik predstavlja Gospodovo mater, ki je navzoča pod križem kakor v evangeliju po Janezu. »Morda tudi tukaj evangelist Matej, ki bi lahko celo navdihnil Janeza, želi reči, da je Ona bila navzoča, a na zelo posreden način, s poudarkom; z retorično strategijo je ne imenuje 'Gospodova Mati', temveč 'Marija, Jakobova in Jožefova mati'. Iz kakšnega razloga? Nekdo je zapisal,« kar je po Michelinijevih besedah zanimiva domneva, »da Marija, Jezusova Mati, ni več samo ona, in Jezus ni več samo Marijin Sin. Kakor zatem v Janezovem evangeliju Marija ne bo več samo Jezusova Mati, ampak Mati ljubljenega učenca in torej Mati Cerkve. V Matejevem pasijonu, na enak način Marija je in bi naj bila Jakobova in Jožefova mati, mati njegovih bratov. In torej tudi naša mati, Mati Cerkve.«

Vprašajmo se …
P. Michelini je zbrane na duhovnih vajah povabil, naj se vprašajo, če zaradi zaprtosti ali pa ponosa ne razumejo drugih. Ne toliko zato, ker stvari, ki jih povejo, niso jasne, ampak preprosto zato, ker jih nočemo razumeti. Spodbudil je k prizadevanju, da bi razumeli, ali obstaja morda hiba v komunikaciji z drugimi, pri tem pa je pozval, da se jo izboljša z rastjo v ponižnosti. In če je mogoče, naj sprejmejo navzočnost Boga v vsakdanjosti dneva ali v pogledu drugega.

Postne duhovne vaje vodi frančiškan p. Giulio Michelini na temo Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje po Mateju.
Prva meditacija: Petrova izpoved in Jezusova pot proti Jeruzalemu (Mt 16,13-21)
Druga meditacija: Jezusove zadnje besede in začetek trpljenja (Mt 26,1-19)
Tretja meditacija: Kruh in telo, vino in kri (Mt 26,36-46)
Četrta meditacija: Molitvi v Getsemaniju in ko Jezusa primejo (Mt 26,36-46)
Peta meditacija: Juda in polje krvi (Mt 27,1-10)
Šesta meditacija: Rimski proces, Pilatova žena in Božje sanje (Mt 27,11-26)

09/03/2017 14:22