Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

App:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Družba \ Kultura in umetnost

Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Unescu o cerkveni kulturni dediščini

Sikstinska kapela v Vatikanu - ANSA

11/03/2017 15:53

VATIKAN (sobota, 11. marec 2017, RV) – Cerkvena kulturna dediščina je neizmerno premoženje, katerega je treba ovrednotiti in spoštovati, kajti ne gre za muzejske predmete. Tako je zatrdil msgr. Francesco Follo, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Unescu. In sicer med narodnim simpozijem, ki je potekal v Vicenzi pod naslovom: Poznati, ohranjati, ovrednotiti. Verska kulturna dediščina.

Vez med vero in kulturo
Razumeti kulturno dediščino Cerkve zgolj z njenega sociološkega ali ekonomskega vidika je zelo omejeno. Ne sme se pozabiti na njeno versko in pastoralno vrednost; če se poudarek daje le njenemu ohranjanju kot nosilki lepote, se tvega, da se ji odvzame verski pomen. Kot je govoril sv. Janez Pavel II., je zelo pomembna vez med vero in kulturo. Vera, ki ne postane kultura, je vera, ki ni v polnosti sprejeta. Vendar pa se je pri tem treba izogibati »kulturalizaciji«, ki vero izprazni pomena.

Vez med umetnostjo in liturgijo
Msgr. Follo je nadaljeval, da je predvsem pomembno upoštevati vitalnost cerkvene kulturne dediščine. Ne le zato, ker je po restavratorskih navodilih prvi način ohranjanja uporaba, ampak zato, ker je ravno uporaba usmerjena v razmah verske izkušnje. Neločljiva pa je tudi vez med umetnostjo in liturgijo. Ta je obenem razlog, zakaj ovrednotiti pomeni ponovno navezati stik »z izvorno iskrico«, preko katere je določena verska izkušnja dobila svojo obliko. Cerkev je v zgodovini vedno sprejemala in ovrednotila raznovrstne izraze različnih kultur, ki so liturgiji dali obliko in lepoto. Ravno celota vsega tega predstavlja sedanjo kulturno dediščino, ki ima velik pomen za cel svet. Zaobjema ne le cerkve ali druge bogoslužne prostore, kipe in slike, temveč tudi knjižnice, arhive, muzeje, sakralno glasbo, ljudske pobožnosti, koreografije ali katoliško založništvo.

Del cerkvene kulturne dediščine so tudi knjižnice, arhivi, glasba …
V Vatikanu, na primer, so del kulturne dediščine ne samo bazilika sv. Petra ali Sikstinska kapela, ampak tudi delovni prostori ali tisti, kjer se odvijajo pastoralne dejavnosti bodisi papeža ali njegovih sodelavcev. Med slednjimi je msgr. Follo izrecno navedel knjižnico, tajne arhive, muzeje, vrtove, zvezdarno, radio in televizijski center. Kar zadeva celotno Italijo, pa je izpostavil še dejstvo, da se na njenem ozemlju po ocenah Unesca nahaja kar 50 odstotkov svetovne kulturne dediščine. 70-80 odstotkov le-te pa predstavlja cerkvena kulturna dediščina, in sicer z okoli 95 tisoč cerkvami, 3 tisoč knjižnicami in 28 tisoč župnijskimi arhivi. 

11/03/2017 15:53