Papež obiskal vernike župnije sv. Magdalene Canossa

RIM (ponedeljek, 13. marec 2017, RV) – Včeraj popoldne je papež Frančišek obiskal rimsko župnijo sv. Magdalene Canossa. Poleg župnika p. Giorgia Spinella iz kanosijanskega reda in njegovih sodelavcev, so svetega očeta sprejeli vikar rimske škofije, kardinal Agostino Vallini, pomožni škof vzhodnega področja Rima in vrhovni predstojnik kanosijancev ter seveda množica župljanov. Papež se je najprej srečal z različnimi župnijskimi skupinami, zatem pa še daroval sveto mašo. Kot običajno, je spovedal nekaj vernikov.

Papež z župljani
Srečanja z verniki župnije sv. Magdalene Canossa so bila preprosta in neformalna. Papež se je z mnogimi osebno pozdravil, se z njimi pomenkoval, z njimi molil in jih blagoslavljal. Srečal se je s hčerami krščanske ljubezni, z bolnimi in ostarelimi, z družinami 65 otrok, ki so bili v lanskem letu krščeni, s pastoralnimi delavci, kateheti in prostovoljci Karitas ter z veroučenci, s skavti in z ostalimi mladimi. Otroci in mladi so ga sprejeli medse z iskrenim veseljem, z glasbo in s petjem, mu zastavili več vprašanj o njegovem in tudi svojem življenju, odgovore pa je sveti oče iskal skupaj z njimi – z zastavljanjem protivprašanj, s šalami, s preprostim pomenkovanjem.

Srečanje z Jezusom
»Dragi papež Frančišek, kdaj se je začelo tvoje srečanje z Jezusom?« je vprašala Elizabeta. In papež je potrpežljivo odgovarjal. Vsakokrat ko se približaš Jezusu, se zaveš, da se je on že prvi približal tebi. »Če se mi lahko približamo Jezusu, je to zato, ker se je on prvi približal nam. Vedno naredi prvi korak. In če ti vidiš Jezusa na eni strani in se narediš malo neumnega ter pogledaš na drugo stran, ali gre Jezus vstran?« »Ne,« so odgovarjali otroci, »Jezus ti pomaga.« »Te povleče za ušesa?« »Ne, dá ti razumeti, da si se zmotil.« »Govori ti v srcu, pomaga ti razumeti, kaj je ljubezen. In če ga ti nočeš slišati, kaj stori? Gre vstran?« »Ne.« Jezus ostane, saj je potrpežljiv in vedno čaka. Če storiš kaj slabega, te ne nažene, ampak ti odpusti. Vedno je v naših srcih in nikoli nas ne zapusti.

Raje papež ali raje župnik?
Patrizio je hotel vedeti, ali je Frančišek zadovoljen, da je papež, ali pa bi raje bil navaden župnik v neki mali župniji. Sveti oče je otroke vodil do odgovara z vprašanji: A ti veš, da se ne moreš šolati za papeža? Ali se lahko plača, da se postane papež? Če maš en kup denarja in plačaš kardinalom, ali te bodo izvolili za papeža? In če se ne šola in se ne plača, kdo te potem naredi za papeža? Bog, je odgovoril eden od otrok. Sveti oče je zatem hotel izvedeti, ali vejo, kdo je bil prvi papež in ali je bil vedno svetnik, ali je kdaj naredil tudi kaj slabega. Peter je zanikal Jezusa, rekel je, da ga ne pozna, kar je velik greh. Kako to, da je ta grešnik postal papež? »Jezus izbere, kogar hoče, da je v nekem času papež. V drugem času izbere nekoga drugega in potem spet drugega in naslednjega,« je odgovarjal in zatem priznal, da mu je všeč to delo, za katerega je bil izbran. A mu je prav tako bilo všeč, ko je bil župnik ali pa rektor fakultete, rad je imel kateheze za otroke in maše za otroke. »Biti duhovnik mi je vedno bilo všeč,«  je dejal in vprašal otroke: »Kaj je lepše, biti papež ali biti župnik?« »Oboje.« »Oboje: to kar Bog hoče. Kar Bog hoče.«

Ko se starša prepirata, mu daj tale nasvet
Preden so začele govoriti o tretjem vprašanju, je papež Frančišek otrokom in mladim dal še prav posebno 'nalogo'. Ko se očka in mama prepirata, kar je pravzaprav normalno, se morata zatem pomiriti. »Vi povejte svojim staršem: 'Če se prepirata, se pomirita preden se konča dan!' To je nasvet, ki ga morate dati svojih staršem. Poglejmo, če ste se dobro naučili. Kakšen je nasvet? Če se prepirata …. se pomirita preden se konča dan!« so odgovarjali otroci.

Najbolj se bojim obrekovanja
Deklica Sara je papeža vprašala, ali ga je česa strah. »Prestrašim se, kadar je neka oseba hudobna: hudobija ljudi. Ko oseba izbere, da bo hudobna, to me zelo prestraši,« je priznal. Prav tako ga je strah obrekovanja. Obrekovanje je, kakor da bi vrgel bombo in potem odšel stran. Obrekovanja uničujejo … uničujejo družino, četrt, župnijo, vse uničujejo … uničujejo na skrivaj. Predvsem pa uničujejo tvoje srce.

Najlepši trenutki v tvojem življenju?
Papež Frančišek ima veliko lepih trenutkov v svojem življenju, kakor je odgovoril na Edoardovo vprašanje o najlepšem trenutku svojega življenja. Kot otrok je vsako nedeljo popoldne šel z očetom na nogometni stadion in včasih se jima je pridružila tudi mama – to so za papeža bili krasni trenutki. Izpostavil je tudi srečanja s prijatelji. Preden je prišel v Rim, se je vsake dva meseca srečeval s skupino desetih prijateljev – tudi to mu je bilo vedno zelo lepo. Lepi trenutki so za papeža tudi molitev v tišini in branje Božje besede.

Dialog in poslušanje
Najstnica Camilla je kot zadnja papeža vprašala za nasvet, kaj storiti, ko mladi toliko uporabljajo pametne telefone in veliko gledajo televizijo, med seboj pa se ne znajo poslušati in se ne pogovarjati. Sveti oče je dejal, da je pomanjkanje resničnega dialoga zares problem. Poslušanje pa je prvi korak k dialogu. Ena najslabših bolezni našega časa je, da ni dovolj poslušanja. Kakor da bi imeli zamašena ušesa. Res je, da veliko komuniciramo preko pametnih telefonov, a pogosto ne poslušamo tistega, ki je zraven nas, z njim se ne pogovarjamo zares. Resda komuniciramo, vendar virtualno. »Priti moramo do konkretnega dialoga, in to pravim vam, mladi. Kako se začne dialog? Z ušesom. Odmašiti ušesa. Imeti odprta ušesa, da bi slišali, kaj se dogaja.« Jezik naj bo na drugem mestu. Na prvem naj so ušesa. Od poslušanja k dialogu, konkretnemu dialogu, kajti komunikacija preko telefona je virtualna, ni konkretna. Konkretnost dialoga. To je zelo pomembno. Zastaviti vprašanje in pustiti, da drugi govori, ter ga dobro poslušati. To je apostolat poslušanja. Tako se ustvarja dialog.

Hvala katehistinjam
Papež Frančišek se je med srečanjem želel zahvaliti katehistinjam za njihovo delo in prizadevnost. »Kaj bi Cerkev brez vas? Ste stebri v življenju župnije, v življenju škofije.« Tudi v prvih časih, po Jezusovem vstajenju, so bile ženske, ki so pomagale prijateljicam kot katehistinje. »To je krasna poklicanost,« je zatrdil papež.

Srečanje s straši, bolniki, ostarelimi
Posebno srečanje je bilo namenjeno staršem, ki so v zadnjem letu dali krstiti otroke. Zagotovil jim je svojo molitev, da bi otroci lepo rasli in bi postali dobre osebe. »Hvala, da prinašate življenje. To vas dela podobne Bogu, prinašati življenje, to prinaša Bog.« Skupaj so že molili Zdravamarijo, zatem pa jim je podelil blagoslov. Molitev je papež Frančišek zagotovil tudi vsem bolnim in ostarelim. »Želim vam enostavno povedati, da je bolezen križ. A križ je seme življenja. Ko se ga dobro nosi, lahko dá veliko življenja ljudem, česar mi sedaj ne vemo, a v nebesih bomo vedeli.« Zaprosil jih je, naj molijo zanj, da bi bil »dober duhovnik za služenje drugim«.