'Bele hiše' v Milanu pričakujejo papeža: Mestna in bivanjska periferija

VATIKAN (četrtek, 23. marec 2017, RV) – Prvi dogodek na programu papeževega obiska v Milanu to soboto, 25. marca, bo srečanje s stanovalci naselja, poimenovano 'Bele hiše'. Le-to se nahaja na mestni periferiji. Sveti oče bo najprej, ob 8.30, obiskal dve družini. Nato pa bo na trgu pozdravil še druge stanovalce in se srečal s predstavniki nekaterih romskih, muslimanskih in imigrantskih družin, ki stanujejo v soseski.

Pričakovanje je veliko
»Pričakovanje je veliko,« pravi Giorgio Sarto, Karitasov delavec iz Milana. Gre za mestno četrt, ki je bila več desetletij daleč od reflektorjev in pozornosti odgovornih. Papeža se tako pričakuje skorajda kot nekoga, ki naj bi bil rešitelj vseh problemov glede upravljanja: »Seveda bo papež prišel, da bi prinesel sporočilo upanja, pozornosti s strani institucij, da bi osebe lahko živele dostojno kolikor je le mogoče, in ne, kakor se pogosto dogaja, v tovrstnih stanovanjih.« Ljudje so nedvomno veseli, da se bodo lahko srečali s papežem, nadaljuje Sarto. Cerkev je v času priprave organizirala več molitvenih trenutkov. Gledališka skupina je pripravila predstavo o zgodbi papeža Bergoglia. Del priprave pa je tudi srečanje z novinarjem in vatikanistom Andreo Torniellijem.

V soboto zjutraj bodo stanovalci naselja svetega očeta pričakali med programom, ki ga bo animiral združeni pevski zbor vseh župnij v dekaniji. Del programa bodo tudi tri pričevanja.

Mestna in bivanjska periferija
Giorgio Sarto zatem pove, da so 'Bele hiše' periferija Milana, a obenem tudi bivanjska periferija – kakor vsa naselja, kjer je veliko situacij krhkosti. Karitas poskuša pomagati predvsem ostarelim osebam, vendar pa je obenem pozorna tudi na druge probleme, katerih ni malo. V naselju namreč prebiva tudi veliko mladih družin.

Prebivalci že od leta 1977, ko je bilo naselje zgrajeno, zahtevajo dialog z odgovornimi institucijami, saj je bilo z njihove strani praktično zapuščeno vse od začetka. Odsotnost vsake pozornosti in občutek zapuščenosti pa sta povzročila vse večja nasprotja med mladimi in starimi, med Italijani in tujci, med zaposlenimi in brezposelnimi, med tistimi, ki plačujejo najemnino, in tistimi, ki je ne. Največji problem je torej notranja skladnost, še pojasnjuje Giorgio Sarto.