Almería: Beatifikacija 115 mučencev španske državljanske vojne

ŠPANIJA (nedelja, 26. marec 2017, RV) – V mestu Almería na jugu Španije je bilo v soboto med blažene prištetih 115 mučencev španske državljanske vojne. Gre za duhovnike in laike, moške in ženske, ki so bili iz sovraštva do vere mučeni in umorjeni med letoma 1936 in 1938. Sveto mašo je vodil prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato.

Krščanstvo je verstvo dejavne ljubezni in življenja
»V tistih letih se je v Španiji proti Cerkvi, njenim duhovnikom in vernikom, razvnelo veliko preganjanje, ki je stalo življenja na tisoče oseb, moških in žensk, laikov in posvečenih, ubitih zgolj, ker so bili katoličani.« Tako kardinal Amato opisuje okoliščine, v katerih so umrli novi mučenci. Le-teh se spominjamo, ker je naša dolžnost, da ne zapravimo te neprimerljive dediščine poslušnosti Bogu življenja in njegovi besedi dejavne ljubezni. Spominjamo se jih, da bi potrdili, da je krščanstvo verstvo dejavne ljubezni in življenja ter da nasprotuje vsaki obliki zanemarjanja dolžnosti in nasilja.

José Álvarez Benavides y de la Torre, dekan katedrale v škofiji Almería
Med novimi mučenci je bil duhovnik José Álvarez Benavides y de la Torre, dekan katedrale v škofiji Almería. Po zatrjevanju prič je bil pastir velikega značaja, izjemnega ugleda in neoporečnih kreposti. Konec julija 1936 je bil z drugimi jetniki zaprt na ladjo za prevoz železa. Njihova oblačila so postala črna kakor oglje, medtem ko je bilo ozračje sredi poletja zadušljivo. Navkljub temu je don José med zaporniki uspel ustvariti vzdušje zbranosti in molitve. Po neštevilnih in krutih oblikah mučenja, med katerimi so od njega zahtevali, da se odpove veri in prekolne Kristusovo ime, je umrl ustreljen, medtem ko je izpovedoval vero v Kristusa Kralja in je svojim mučiteljem odpustil.

Luis Belda y Soriano de Montoya, laik
Izmed laikov v skupini novih blaženih kardinal Amato posebej omenja 34-letnega Luisa Belda y Soriana de Montoya. Bil je odvetnik, član Katoliške akcije, pobožen človek, vedno pripravljen pomagati ubogim. Vsak dan je šel k maši in prejel obhajilo. Imel je tudi velikega apostolskega duha: obiskoval je bolnike, pripravljal predavanja o družini, vzgoji otrok, zaščiti še nerojenih. Vse je vzgajal k spoštovanju bližnjega. Predan je bil tudi Devici Mariji in dnevno je molil rožni venec. Ljubil je Cerkev, zvest je bil papežu in pokoren škofu. Da ne bi ogrozil svoje družine, se je preganjalcem izročil prostovoljno. Edini razlog njegovega jetništva je bilo dejstvo, da je bil katoličan. Zadnje besede, ki jih je z ladje, preden je bil ustreljen, zaklical ženi, so bile: »Iz srca odpuščam vsem, ki so me ranili in ki mi lahko storijo hudo.« Njegovo truplo je bilo kasneje najdeno med valovi blizu obale.

Carmen Godoy Calvache, laikinja
Med ženskami, ki so bile prav tako ubite iz sovraštva do vere, pa je bila na primer Carmen Godoy Calvache. V trenutku smrti je bila stara 49 let. Svoj denar je velikodušno namenjala za dobrodelnost. K staršem, ki so imeli bolne otroke, je sama pošiljala zdravnike in nato poplačala stroške. Na začetku preganjanja ji je bilo odvzeto vse njeno imetje, denar, bančni računi in druga lastnina. Zasedli so tudi njeno domovanje. Njo so zaprli in podvržena je bila vsem možnim oblikam trpinčenja. Obsojena je bila na lakoto in žejo, večkrat je bila zabodena, na pol utopljena v morju in nazadnje, ponoči konec leta 1936, po mučenju živa pokopana v pristaniški krčmi, medtem ko so se njeni mučitelji upijanjali in se ponašali s svojo podlostjo.

Danes smo novim blaženim hvaležni
Don José, Luis in Carmen so le trije iz vrste mučencev, ki so bili vsi dobre osebe, povsem nedolžne. Kakor jagnjeta so bili podvrženi kruti zlorabi moških in žensk, ki so s svojimi hudobnimi dejanji onečastili človeško naravo: »Na eni strani smo pred dostojanstvom dobrega, na drugi pa pred nerazumno neumnostjo zla. Danes smo novim blaženim hvaležni za njihovo pričevanje zvestobe Kristusu in doslednosti krstnih obljub. Občudujemo jih in častimo kot zglede odpuščanja in navdihovalce za dobro.«