S papežem Frančiškom skozi minuli teden (27. marec – 2. april 2017)

Pastoralni obisk škofije Carpi
Papež Frančišek se je včeraj mudil na pastoralnem obisku škofije Carpi. Območje je leta 2012 prizadel močan potres, ki je terjal smrtne žrtve in pustil veliko materialne škode. Sveti oče je dopoldne daroval sveto mašo, srečal se je z duhovniki in posvečenimi osebami, popoldne pa se podal še v kraj Mirandola. Tu se je tudi poklonil vsem, ki so v potresu izgubili življenje. Zbrane je spodbudil: »Vse življenje bodo ostale brazgotine. In ko boste gledali te brazgotine, bodite pogumni in vzgajajte svoje otroke v tistem dostojanstvu, tisti moči, tistem duhu upanja, v tistem pogumu, ki ste ga imeli v trenutku ran.« Med sveto mašo v Carpiju pa je papež Frančišek dejal, da smo povabljeni odločiti se, ali smo na strani groba ali pa na strani Jezusa. Nekdo se pusti zapreti v žalost, nekdo drug pa se odpre upanju. Nekdo ostane ujet v razvalinah življenja, nekdo drug, pa z Božjo pomočjo ruševine dvigne in ponovno gradi s potrpežljivim upanjem. V življenju imamo dve poti: obstati in melanholično gledati včerajšnje in današnje grobove, ali pa k našim grobovom približati Jezusa. »Da, kajti vsakdo izmed nas ima že nek majhen grob, kakšno področje znotraj srca, ki je nekoliko mrtvo: rano, doživeto ali zadano krivico, zamero, ki ne popusti, očitek, ki se vrača in vrača, greh, ki se ga ne uspe preseči. Prepoznajmo danes te naše majhne grobove, ki jih imamo v sebi, in tja povabimo Jezusa.«

Splošna avdienca: upati proti upanju
 »Naše upanje ne stoji na človeških utemeljitvah, napovedih in zagotovilih. Pokaže se tam, kjer ni več upanja, kjer ni več ničesar, v kar bi upali. Kakor se je to zgodilo Abrahamu pred njegovo bližnjo smrtjo in nerodovitnostjo njegove žene Sare. Veliko upanje je ukoreninjeno v veri. In ravno zato je zmožno iti čez vsako upanje. Ker ne temelji na naši besedi, ampak na Božji besedi,« je povedal sveti oče med redno splošno avdienco in tako nadaljeval s katehezami o krščanskem upanju. »Upanje, utemeljeno na obljubi, ki se s človeškega vidika zdi negotovo in nepredvidljivo, a ki se ne zmanjša niti pred smrtjo, saj tisti, ki nam obljublja, je Bog vstajenja in življenja. Ne obljublja nam kdor koli. Ta, ki obljublja, je Bog vstajenja in življenja.«

Pri papežu iraški verski predstavniki
Papež Frančišek se je sestal s predstavniki verskih skupnosti v Iraku, šiiti, suniti, kristjani, jazidi, sabei in mandei. Prejšnji teden so se udeležili srečanja, ki ga je pripravil odbor za dialog med Papeškim svetom za medverski dialog in različnimi verskimi skupnostmi v Iraku. »Bogastvo dragega iraškega naroda je ravno v tem mozaiku, ki predstavlja edinost v različnosti, moč združenosti, blaginjo v harmoniji,« je dejal sveti oče. »Vsi smo bratje in kjer je bratstvo, tam je mir. Vsi smo Očetovi otroci … Smo bratje in kot bratje smo vsi različni in vsi enaki, kakor prsti ene roke.«

Papež klerikom somaskom: Če je treba, opustiti stare mehove
»Ko se lotevate spreminjanja struktur, se ne bojte ''opustiti starih mehov'' tam, kjer se to pokaže koristnejše za služenje, ki je bolj evangeljsko in bolj v skladu z izvorno karizmo. Strukture v nekaterih primerih dajejo lažno zaščito in zavirajo dinamizem dejavne ljubezni in služenja Božjemu kraljestvu.« Te spodbudne besede so bile namenjen Redu klerikov somaskov, ki so se s papežem srečali v okviru svojega generalnega kapitlja. »A v osnovi teh procesov je vedno radostna izkušnja srečanja s Kristusom in posvetitev Njemu; je radostna zahteva, da je Bog na prvem mestu in da se ničemur ne daje prednosti pred Njim in pred ''stvarmi'' Duha; je dar razodevanja njegovega usmiljenja in njegove nežnosti v bratskem življenju in v poslanstvu.«

Papež nadaljuje s petki usmiljenja
Papež Frančišek nadaljuje s pobudo Petki usmiljenja, ki jo je začel v letu usmiljenja. Prejšnji petek je obiskal center za slepe in slabovidne sv. Aleksija – Marjete Savojske v Rimu. V minulem tednu pa je Vatikan še objavil papeževo pismo ob 9. svetovnem srečanju družin, ki bo leta 2018 v Dublinu. Posebno sporočilo pa je poslal še udeležencem konference ZN za pogajanja o pravno zavezujočem instrumentu o prepovedi jedrskega orožja, ki vodi do njegove popolne ukinitve.

Osvobodimo se predsodkov do vere drugega
»Kot kristjani smo danes vsi poklicani, da se osvobodimo predsodkov do vere, ki jo drugi izpovedujejo z drugačnim naglasom in jezikom, si medsebojno izmenjamo odpuščanje za krivice, ki so jih storili naši očetje, in skupaj prosimo Boga za dar sprave in enosti,« je dejal papež Frančišek udeležencem simpozija o Lutru in njegovi reformi. »Pozoren in dosleden študij, ki je svoboden od predsodkov in ideoloških polemik, danes omogoča Cerkvam, ki so v dialogu, da razločujejo in sprejemajo, kar je bilo pozitivnega in upravičenega v reformi ter se oddaljijo od napak, pretiravanj in neuspehov, pri tem pa priznajo grehe, ki so privedli do ločitve,« je dejal.

Papež duhovnikom: Ljubi Gospoda
S papežem Frančiškom se je srečala skupnost Papeškega španskega kolegija svetega Jožefa, ki letos praznuje 125. obletnico ustanovitve. Nastal je za namene formacije duhovnikov, formacija pa pomeni s ponižnostjo se približati Gospodu in ga vprašati: Kaj je tvoja volja? Kaj želiš od mene? V odgovor je sveti oče zbranim ponudil Jezusove besede: »Ljubi Gospoda z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vso svojo močjo«. Formacija duhovnika ne sme biti samo akademska, čeprav je to zelo pomembno in nujno, ampak mora biti celostni proces, ki zaobjema vse življenjske vidike. Iz kleriškega akademizma se rodijo vse ideologije, ki kvarijo Cerkev. Pri formaciji so pomembni štirje temelji: akademski, duhovni, skupnostni in apostolski. Vsi štirje morajo biti med seboj povezani. Če manjka samo eden, bo formacija začela šepati in duhovnik bo postal invalid.