VATIKAN (torek, 4. april 2017, RV) – Sveti oče je sprejel v avdienco
udeležence simpozija o okrožnici Populorum Progressio. Dogodek je potekal
včeraj in danes na temo Perspektive za služenje celostnemu človeškemu razvoju
50 let po okrožnici Populorum Progressio. Organiziral ga je Dikasterij za služenje
celostnemu človeškemu razvoju, katerega ustanovitev sovpada z okroglo obletnico izdaje
okrožnice Pavla VI. Ravno on je bil tisti, ki je opredelil pomen »celostnega razvoja«
in ponudil strnjeno formulo: »razvoj vsakega človeka in vsega človeka«.
Papež Frančišek je v govoru izhajal iz vprašanja, kaj danes in za bližnjo prihodnost pomeni celostni razvoj, torej razvoj vsakega človeka in vsega človeka. Oprl se je na glagol »integrirati«, združiti, povezati posamezne dele v celoto, ter tako nakazal tudi temeljne smernice za dikasterij.
Povezati različne narode na zemlji
Na prvem mestu je izpostavil povezovanje različnih narodov na zemlji. Dolžnost
solidarnosti nas obvezuje, da iščemo prave načine za porazdeljevanje z drugimi, da
ne bi obstajala neenakost med tistim, ki ima preveč, in tistim, ki nima nič, med tistim,
ki odmetava, in tistim, ki je odvržen. »Samo pot integracije med narodi dopušča
človeštvu prihodnost miru in upanja,« je izpostavil papež.
Ponuditi izvedljive modele družbene integracije
Drugi vidik celostnega razvoja je ponuditi izvedljive modele družbene integracije.
Vsak lahko nekaj prispeva k družbi, vsak ima neko značilnost, ki lahko pripomore k
skupnemu življenju, nihče ni izključen iz prispevanja za dobro vseh. To je »hkrati
pravica in dolžnost«, je poudaril Frančišek. Načelo subsidiarnosti jamči nujno
potrebo po prispevku vseh, tako posameznika kot skupine, če želimo ustvariti človeško
sobivanje, ki je odprto za vse.
V razvoj povezati vse elemente
Naslednji poudarek, ki ga je naredil papež, je bil: v razvoj povezati vse tiste
elemente, ki bodo k razvoju zares prispevali. Različni sistemi, ekonomija, finance,
delo, kultura, družinsko življenje, verstva, so vsak v svoji posebnosti nenadomestljivi
v tej rasti. Nobenega se ne more absolutizirati in nobenega se ne more izključiti
iz celostnega človeškega razvoja.
Povezovanje individualne in skupnostne razsežnosti
Pri celostnem razvoju gre za povezovanje individualne in skupnostne razsežnosti.
Po papeževih besedah ne moremo zanikati, da smo otroci ene kulture, vsaj v zahodnem
svetu, ki je individuuma povzdignil tako zelo, da ga je naredil za nek otok, kakor
da smo lahko srečni sami. Na drugi strani ne manjkajo »ideološki pogledi in politične
moči, ki so osebo zmečkali, jo masificirali in prikrajšali za svobodo, brez katere
se človek več ne čuti kot človek«. Takšna masifikacija je tudi v interesu ekonomskih
sil, ki hočejo izkoristiti globalizacijo, namesto da bi pospeševale večjo porazdelitev
med ljudmi, preprosto zato, da bi vsilile globalni trg, kjer one same narekujejo pravila
in kujejo dobiček. Jaz in skupnost med seboj nista tekmeca. Jaz lahko zori samo v
pristnih medosebnih odnosih, skupnost pa jih lahko poraja samo, ko so vsi in vsak
posebej njeni sestavni deli. »To še toliko bolj velja za družino, ki je prva celica
družbe in kjer se naučimo živeti skupaj.«
Povezati telo in dušo
Med seboj povezati telo in dušo je bil zadnji element, ki ga je izpostavil
papež Frančišek. Razvoja namreč ne moremo zvesti na preprosto ekonomsko rast. Razvoj
ni v tem, da imamo na razpolago vedno več materialnih dobrin. »Povezati telo in
dušo pomeni, da nobeno razvojno delo ne bo moglo zares doseči svojega cilja, če ne
bo spoštovalo tistega kraja, kjer je prisoten Bog in govori našemu srcu,« je
zatrdil sveti oče.
V Kristusu Bog in človek nista ločena
Bog se je dal v polnosti spoznati po Jezusu Kristusu. V njem Bog in človek nista med
seboj ločena. Bog je postal človek, da bi iz človeškega življenja, tako osebnega kot
družbenega, naredil konkretno pot zveličanja. Tako razodetje Boga v Kristusu kaže
pot in način služenja, ki ga Cerkev želi nuditi svetu. V tej luči lahko razumemo,
kaj pomeni celostni razvoj, ki ne dela krivice ne Bogu ne človeku, saj obsega celotno
obstojnost obeh.
V tem smislu ravno pojem oseba, ki je nastal in zorel v krščanstvu, lahko pomaga pri iskanju polnega človeškega razvoja. Kajti oseba vedno govori odnos in ne individualizem, vključevanje in ne izključevanje, eno in nedotakljivo dostojanstvo in ne izkoriščanje, svoboda in ne prisila. Cerkev se ne utrudi pri nudenju te modrosti in svojega dela svetu, zavedajoč se, da je celostni razvoj pot dobrega, ki jo je človeška družina poklicana prehoditi, je še dejal papež Frančišek.
All the contents on this site are copyrighted ©. |