Molitveno bdenje z mladimi: »Za koga sem jaz?«

RIM (sobota, 8. april 2017, RV) – »Dragi mladi, ta večer je dvojni začetek: začetek poti do sinode, ki ima dolgo ime 'Mladi, vera in razločevanje poklicanosti', a recimo sinode mladih; pa tudi drugi začetek, in sicer poti do Paname.« S temi besedami je papež Frančišek nagovoril zbrane v rimski baziliki sv. Marije Velike, kjer je na predvečer 32. svetovnega dneva mladih vodil molitveno bdenje.

Sinoda za vse mlade, ne le za katoličane
Noben mlad človek se ne sme počutiti izključenega iz sinode. Ta sinoda ni le za mlade katoličane ali tiste iz raznih združenj. Gre za sinodo za vse, tudi tiste, ki se počutijo agnostike, ki so oddaljeni od Cerkve, ali ki se počutijo ateiste, za vse: »Vsi se želimo poslušati.« Vsak mlad človek ima kaj za povedati, tudi duhovnikom, škofom in papežu.

Papež je nato spomnil na Krakov oz. na dve stvari, ki ju je povedal tam: da je grdo videti mladega, ki se upokoji pri dvajsetih letih, in da je grdo videti mladega na kavču.

Mladi, ki se ne utrudijo hoditi v naglici
Med molitvenim bdenjem je bil prebran evangeljski odlomek, v katerem Marija spozna svojo poklicanost. In šla je v naglici. Svet danes potrebuje mlade, ki se ne utrudijo hoditi v naglici, mlade, ki slišijo, da so v življenju poklicani: mlade na poti. »Potrebujemo mlade na poti. Svet se lahko spremeni le, če so mladi na poti.«

Drama današnjega dne je, da so mladi pogosto »škartirani«: nimajo dela, ideala, nimajo možnosti izobraževanja, pogosto morajo zbežati. Večkrat so »odpadni material«. A tega ne smemo dopustiti. V Panamo bomo šli, je dejal papež, da bomo pokazali, da smo tukaj in da smo na poti. Na to sta spomnila tudi oba pričevalca, Marialisa in Pompeo.

Smo na poti naproti sinodi in Panami. Ta pot je tvegana, a če mlad človek ne tvega, je »ostarel«. Marialisa je povedala, da se je po birmi oddaljila od Cerkve. V Italiji se birma imenuje »zakrament nasvidenje«, je pripomnil papež. A Marialisa je ostala na poti, ni se ustavila. In na koncu ji je uspelo. Kakor Pompeu, ki je bil dvakrat v nevarnosti, da bi bil »škartiran«.

Prihodnost je v rokah mladih
Prihodnost je v rokah mladih. S sinodo želi Cerkev mlade slišati: kaj čutijo, kaj kritizirajo, česa se kesajo. Cerkev potrebuje pomlad in pomlad je letni čas mladih. Papež je torej povabil na pot naproti sinodi in Panami, in sicer z veseljem, pogumno, brez strahu. Pogum je potreben. Prizadevati si je treba iskati veselje v majhnih stvareh in se zahvaljevati za tisto, kar si: »Tak sem. Hvala.«

»Za koga sem jaz?«
Pogosto izgubljamo čas, ko se sprašujemo: »Kdo sem jaz?« Rajši se vprašaj: »Za koga sem jaz? Za katero osebo sem jaz?« Za koga sem jaz in ne kdo sem jaz, to pride kasneje, je poudaril papež in nato nadaljeval, da sinoda ni nekakšna govorilnica, ampak je nekaj konkretnega. Potrebna je konkretnost in ta konkretnost je poklicanost.

Pogovarjati se s starimi starši – to je most
Mladi imajo prihodnost pred seboj in življenje ter Cerkev od njih pričakujeta še nekaj: da se vrnejo nazaj in se pogovarjajo s starimi starši. Ta most, dialog med ostarelimi in mladimi, je nujno potreben, kakor pravi tudi prerok Joel. Starčki bodo sanjali in mladi bodo prerokovali. Pogovarjati se z ostarelimi je torej naloga, ki jo je papež dal mladim, da bi prerokovali in preroštvo naredili konkretno:

»Dragi mladi, bodite pogumni.« Navkljub grehom, padcem. V umetnosti vzpenjanja ni pomembno ne pasti, ampak ne ostati na tleh. Vstani in pojdi naprej, misli na tisto, kar so ti povedali starejši, naredi iz tega most in pojdi naprej. Papež Frančišek ne ve, če bo sam v Panami, a gotovo je, da bo tam papež, in ta bo mlade tam vprašal, če so naredili to nalogo, da se pogovarjajo s starimi starši.