Mimmo Muolo: Benedikt XVI., papež poguma, vere in dialoga

VATIKAN (torek, 11. april 2017, RV) – Papež poguma. To je naslov ene izmed več knjig, posvečenih zaslužnemu papežu Benediktu XVI., ki bo to nedeljo, 16. aprila, obhajal 90. rojstni dan. Benedikt XVI. nam je prikazal dramo življenja »kot človek in vernik, kot profesor in papež«, ter vprašanja, ki jih je izzval, niso ostala brez odgovorov – tako v predgovoru  poudarja nadškof Rino Fisichella.

Spopadal se je z eno nevihto za drugo
Avtor dela, italijanski vatikanist Mimmo Muolo, pa pojasnjuje naslov. Papež poguma je predvsem, ker je bila njegova odločitev o odpovedi edinstvena in je zahtevala pogum. Pa tudi zato, ker je navkljub vsemu, kar se je o njem govorilo in pisalo, ostal tam in se spopadal z eno nevihto za drugo. Le-te so večkrat zanetili množični mediji, ki so imeli v odnosu do njega določen predsodek. Benedikt XVI. pa je vedno govoril: »Pravi pastir ne zbeži pred volkovi.« Po Muolovih besedah je zaslužni papež resnično storil tako. Umaknil se je šele, ko so »se vode pomirile«, ko je videl, da ni več »neposredne nevarnosti«. Takrat je imel pogum, da je rekel: »Nisem več primeren pastir za obvarovanje te staje, prostor moram prepustiti nekomu drugemu.«

Papež bistvenega: Vera in dialog
Muolo nadalje meni, da je bil Benedikt XVI. »papež bistvenega«. Njegovo življenje, in še zlasti njegov pontifikat, zaznamujeta dve poglavitni smeri. Prva je vprašanje vere, katerega je Benedikt XVI. znotraj Cerkve močno utrdil: če ni vere, vse drugo postane odvečno. Druga smer pa je dialog krščanstva s svetom, dialog z neverujočimi. Tudi pri tem, kot opozarja avtor knjige, obstaja velika razdalja med resničnim papežem in papežem, kot so ga zaznavali drugi. Resnični papež je kot človek kulture, zaljubljen v evangelij in Jezusa Kristusa, vedno iskal dialog; drugi pa je papež, ki so ga predstavljali kot nedovzetnega za dialog. Benedikt XVI. nas s tega vidika lahko še marsičesa nauči. Njegov nauk se nadaljuje s pontifikatom papeža Frančiška, ki pa ga, seveda, interpretira na svoj način.

Dejanje odpovedi nam je pokazalo resničnega Josepha Ratzingerja
Glede trditve msgr. Fisichelle v predgovoru, da vprašanja Josepha Ratzingerja v njegovem celotnem življenju služenja Cerkvi niso ostala brez odgovorov, pa avtor knjige potrjuje, da zadnja štiri leta nudijo novo razumevanje njegovega pontifikata. Dejanje odpovedi ga je na nek način razgalilo tistega vnaprejšnjega predsodka. Pokazal nam je resničnega Josepha Ratzingerja. In resnični Joseph Ratzinger je tisti, ki Cerkvi pravi: »Vera je pomembna, brez vere vse ostalo – kakor bi dejal papež Frančišek – postane nekakšna sočustvovanja vredna nevladna organizacija.« Resnični Joseph Ratzinger je tisti, ki si je nenehno prizadeval za dialog z moškimi in ženskami svojega časa. Isto stvar sedaj, le da s človeškega vidika na drugačen način, dela papež Frančišek.