Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

App:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Cerkev \ Cerkev v Sloveniji

Velikonočna voščila ordinarijev Cerkve v Sloveniji

Zemljevid nadškofij in škofij Cerkve v Sloveniji in njihovi ordinariji. - RV

11/04/2017 18:17

Voščilo ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta

Voščilo mariborskega nadškofa metropolita msgr. Alojzija Cvikla

»Veselo veliko noč!« Tako se pozdravljamo za velikonočni praznik. Ta pozdrav je del naše tradicije in ga ponavljamo, ne da bi sploh prodrli v srčiko tega pozdrava. Vzhodni kristjani se pozdravljajo: »Gospod je vstal!« in drugi odgovarja: »Zares je vstal«.

Tako na vzhodu, kot na zahodu, si lahko postavimo vprašanje, zakaj še vedno, po več kot 2000 letih, tako slovesno obhajamo ta praznik? Vedno znova odkrivamo Jezusovo Vstajenje, ki je prehod iz smrti v življenje. Ta prehod ni samo nek zgodovinski dogodek, ampak je začetek nečesa novega, kar se nikoli ne bo končalo.

Velika noč nam razodeva dobroto in usmiljenje Boga, ki prinaša odrešenje. To pomeni, da človeku omogoča, da se lahko osvobodi vezi slabega, v katere se je zapletel in zaživi drugačno, lepše in polnejše življenje. Sv. Avguštin je že v 4. Stoletju zapisal: »Vera kristjanov je Kristusovo vstajenje, kajti Bog je Jezusa pred vsemi 'potrdil tako', da ga je obudil od mrtvih!«

Velika noč je prepoznavanje in praznovanje Jezusovega zmagoslavja nad smrtjo. Kdor vanj veruje postaja soudeležen te zmage. To se dogaja že tu na zemlji. Vsakemu, ki njega sprejme za pot svojega življenja omogoča, da iz duhovne smrti vstane v novo lepše, polnejše in človeka vredno življenje. To je življenje nad katerim smrt nima več moči.

Velika noč daje smisel našemu življenju, kot pravi apostol Pavel:: »Če smo z njim umrli, bomo z njim tudi živeli (2Tim 2, 11)! Tako je velika noč edina, ki nam lahko osvetli tudi težke trenutke življenja, ko se srečamo s trpljenjem in smrtjo. Tudi v teh trenutkih k nam prihaja vstali Gospod z velikonočnim pozdravom: »Mir vam bodi!«

Dragi verniki in vsi ljudje dobe volje, želim vam lepe in doživete praznike, naj se tudi v vaših srcih utrdi vera, da je »Kristus, naše veselje, vstal in živi!« Naj ta novica vaša srca napolni z veseljem in upanjem!

Voščilo koprskega škofa msgr. Jurija Bizjaka

Velika noč je povezana s križem in brez križa ni velike noči, nedeljske radosti in vstajenja ni brez petkovega križa in trpljenja! Zato ni presenetljivo, da molitvene himne svetega tridnevja tako prostodušno in zgovorno opevajo in slavijo znamenje križa. Kakor v himni pri jutranjih hvalnicah: 'Zvesti križ, edino ti si plemenito res drevo, ni lesa, ki rasel, cvetel, sad poganjal bi tako, sladki les na sladkih žebljih nosiš breme presladko!' Kakor je že prej napovedal naš Gospod: 'Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko!

In tudi zaradi te resnice in te povezave je velika noč lahko slavje vsakega človeka: Kakor pred oltar nikoli ne stopimo praznih rok, saj imamo vedno nekaj, kar lahko položimo nanj, od prošnje do zahvale, od daritve do žrtve, tako tudi velikonočnega jutra nikoli ne pričakamo praznih rok, vedno vsak s svojim križem, zdaj večjim zdaj manjšim, zdaj težjim zdaj lažjim, nikoli brez njega! In vsako velikonočno jutro s svojo resnico in svojo obljubo naredi, da je vsak naš križ, takšen ali drugačen - poveličan!

Bratje in sestre. Pridružimo se tudi mi glasovom velike množice zveličanih, ki jo opisuje pisec Knjige Razodetja, in pojmo z njimi: Aleluja. Zakraljeval je naš Gospod, Bog Vsemogočni. Veselimo in radujmo se in dajmo mu čast, kajti prišla je svatba Jagnjetova in njegova zaročenka se je pripravila!' (Raz 19,6-7). Njegova zaročenka je Cerkev, njegova zaročenka smo vsi! Vsem želim radost in veselje velikonočnega jutra, Gospod je vstal in poveličan živi na veke. Aleluja!

Voščilo novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana

Voščilo murskosoboškega škofa msgr. Petra Štumpfa

Voščilo celjskega škofa msgr. Stanislava Lipovška

Z veseljem in s  hvaležnostjo obhajamo velikonočne praznike, ki nas s svojim sporočilom vodijo v središče naše vere in našega krščanskega življenja.  Obhajamo Kristusovo vstajenja,  zgodovinski dogodek, radostno sporočilo,  da je naš Gospod Jezus Kristus z velikonočno skrivnostjo svojega trpljenja, smrti in vstajenja premagal greh in smrt in začel novo obdobje  človeške zgodovine, ki svet in človeštvo nezadržno vodi  v smeri novega neba in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost (prim.. 2 Pt 3,13).

V to dogajanje smo vstopili pri svetem krstu, ko smo postali kristjani, učenci Jezusa Kristusa in kot taki  luč sveta in sol zemlje, ki nam velja Jezusovo naročilo :«Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili Očeta, ki je v nebesih«(Mt 5,14-16).

Zdi se, da naloga presega naše moči, ko se  v današnjem svetu  vedno znova soočamo s spopadom med temo in lučjo, med dobrim in zlim in na vsakem koraku srečujemo posledice moralne, socialne, ekonomske in tudi verske krize, ki se lahko priplazijo tudi v sredo mojega in tvojega srca, v zavetje naših domov in družin, pa tudi med svetne in cerkvene ustanove.

Položaj je zaskrbljujoč, ni pa brezupen. Papež Frančišek, ki je s svojim preprostim in iskrenim načinom izvajanja Petrove službe  osvojil srca vseh ljudi dobre volje, zagotavlja, da je vse odvisno od naše zvestobe in predanosti Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju. Tudi Cerkev v naši domovini se kljub vsem težavam in nezvestobi nekaterih članov njenega občestva, pogumno podaja na pota pastoralne prenove, ki jo usmerja Jezusov evangelij in še na poseben način papež Frančišek, ki budno spremlja znamenja časa in še posebej z apostolskima spodbudama »Veselje evangelija« in »Radost ljubezni«želi biti blizu glasnikom evangelija in  sodobni družini, ki naj tudi danes in jutri kljub vsem težavam prav uresničuje svoje poslanstvo.

V teh dneh si segamo v roke, pišemo voščila in si voščimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Tudi narava se vključuje v to praznično dogajanje, ko se odeva v pomladno cvetje in zelenje. Posebej smo veseli, da letos Veliko noč  obhajamo ne le skupaj z brati evangeličani, ki se ravnamo po gregorijanskem koledarju, ampak tudi z brati in sestrami iz Pravoslavne Cerkve, ki se ravnajo po starejšem julijanskem koledarju. Potrudimo se,  da bomo drug drugemu , posebej našim preizkušanim in pomoči potrebnim bratom in sestram pomagali k  lepemu praznovanju.

Problemi in težave bodo ostali tudi po prazničnih dneh. Temu se ne moremo izogniti. Bo pa lepo, če bomo  po teh prazničnih dneh obogateni z duhovno vsebino velikonočnega praznika postali drugačni, bolj pripravni  za Božje kraljestvo, bolj pripravljeni soočiti se z obstoječimi problemi in nalogami in jih reševati za naš skupni blagor. To je moja želja, to je moje velikonočno voščilo.

11/04/2017 18:17