Velika noč: Pojdimo oznanit, kar je res: Gospod je živ!
»Po soboti, ko se je svital prvi dan tedna, sta prišli Marija Magdalena in druga
Marija pogledat grob,« je papež Frančišek začel homilijo med velikonočno vigilijo.
»To je tisto, k čemur nas ta noč kliče, naj oznanjamo: utripanje Vstalega, Kristus
živi! In prav to je spremenilo korak Marije Magdalene in one druge Marije; prav to
ju pripravi, da v naglici odideta in tečeta povedat novico (prim. Mt 28,8); prav to
ju pripravi, da se vrneta po isti poti in gledata iste stvari; vrneta se v mesto,
da bi se srečali z drugimi. Kakor smo z njima vstopili v grob, tako vas povabim, da
z njima greste in se vrnete v mesto, da greste nazaj po isti poti, da pogledate iste
stvari. Stopimo z njima oznanit novico, pojdimo … v vse tiste kraje, kjer je videti,
da je grob dobil zadnjo besedo, in kjer je videti, da je smrt edina rešitev. Pojdimo
oznanit, podelit, razodet, kar je res: Gospod je živ. Živ je in hoče vstati v tolikerih
obrazih, ki so pokopali upanje, pokopali sanje, pokopali dostojanstvo. In če nismo
sposobni dopustiti, da nas Duh popelje po tej poti, nismo kristjani. Pojdimo in se
pustimo presenetiti tej drugačni zarji, pustimo se presenetiti novosti, ki jo da lahko
edinole Kristus. Pustimo, da njegova nežnost in njegova ljubezen zganeta naše korake,
pustimo, da utrip njegovega srca preobrazi naše šibko utripanje.«
Urbi et orbi
Na velikonočno nedeljo je sveti oče daroval mašo na Trgu svetega Petra in po
njej imel tradicionalno poslanico Urbi et Orbi, ko je vsem vernikom in ljudem
dobre volje voščil za praznik Kristusovega vstajenja.
Veliki petek
Na veliki petek popoldne je papež v baziliki svetega Petra vodil bogoslužje
velikega petka, med katerim se je bralo poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti.
Zvečer pa je v rimskem Koloseju potekal tradicionalni križev
pot, ki ga je sveti oče sklenil z molitvijo:
»O Gospod Jezus, Božji Sin, nedolžna žrtev za naše odkupljenje, pred tvojim kraljevskim
praporom, pred tvojo skrivnostjo smrti in slave, pred tvojim križem poklekamo osramočeni
in polni upanja in te prosimo, da nas umiješ v kopeli krvi in vode, ki sta pritekli
iz tvojega prebodenega srca, da odpustiš naše grehe in naše krivde. Prosimo te, da
se spomniš naših bratov, ki jih je zlomilo nasilje, brezbrižnost ali vojna. Prosimo
te, da streš verige, ki nas vklepajo, da smo jetniki svoje sebičnosti, svoje prostovoljne
zaslepljenosti in praznosti naše posvetne preračunljivosti. O Kristus, prosimo te,
nauči nas, da nas ne bo nikoli sram tvojega križa, da ga ne bomo nikoli popredmetili,
ampak da ga bomo častili in molili, ker si nam z njim jasno pokazal strahoto naših
grehov, veličino svoje ljubezni, krivičnost naših sodb in moč svojega usmiljenja.«
Veliki četrtek
Na veliki četrtek je papež obhajal sveto mašo v spomin na Gospodovo zadnjo večerjo
v
zaporu Paliano blizu Rima. Noge je umil dvanajstim zapornikom: desetim italijanske,
enemu argentinske in enemu albanske narodnosti. Tri so bile ženske. Med njimi je bil
tudi musliman, ki bo junija prejel zakrament krsta; dva sta bila zapornika, obsojena
na dosmrtno ječo. Papež jim je med homilijo
dejal: »Da bi sejali ljubezen med nami, vam danes ne rečem, da greste in umijete
noge drug drugemu, bila bi šala. To je namreč simbol, podoba, zato vam pravim, če
lahko pomagate ali opravite kakšno uslugo tukaj v zaporu sojetniku ali sojetnici,
storite to. Kajti to je ljubezen, to je kot umiti noge in biti služabniki drugih.«
Med krizmeno mašo je sveti oče govoril o veselem oznanilu. »Resnica veselega oznanila ne bo nikoli mogla biti samo neka abstraktna resnica, ena tistih, ki se nikoli v polnosti ne utelesijo v življenju oseb, ker se čutijo udobneje na natisnjenem papirju knjig. Usmiljenje veselega oznanila ne bo nikoli moglo biti žalostno ali nevtralno, saj je izraz v celoti osebnega veselja: '… je veselje Očeta, ki noče, da bi se pogubil kdo od njegovih malih' (Evangelii gaudium, 237); je veselje Jezusa, ko vidi, da so ubogi evangelizirani in da mali gredo evangelizirat. Veselja evangelija so posebna veselja,« pri čemer je papež izpostavil uporabo množine, saj so mnoga in različna, glede na to, kako želi Duh sporočati v vsaki dobi, vsaki osebi v posamezni kulturi. »Ta veselja je treba dati v nove mehove, o katerih govori Gospod, da bi izrazil novost svojega sporočila.«
Ostali dogodki minulega tedna
Papeževa kateheza
med redno splošno avdienco v sredo je govorila o krščanskem upanju, ki izvira
iz križa. »Zemeljska upanja se pred križem zrušijo, a rodijo se nova upanja, upanja,
ki trajajo za vedno. Upanje, ki se rodi iz križa, je drugačno. Drugačno je
od tistih, ki se zrušijo, drugačno od upanja sveta. Ko se odločimo za Jezusovo upanje,
počasi odkrijemo, da je zmagovalni način življenja način semena, način ponižne ljubezni.
Ni druge poti za zmago nad zlom in za upanje na svetu,« je izpostavil Frančišek.
Kdor sprejema, je razpoložljiv in služi, živi na način Boga, ta je zmagovalec, reši
sebe in druge, »postane seme upanja za svet«. Lepo je pomagati drugim in
jim služiti. Morda se včasih utrudimo, a srce se nam napolni z veseljem in upanjem.
To pomenita ljubezen in upanje skupaj: služiti in dajati.
Prejšnji teden so se s papežem Frančiškom srečali otroci in mladostniki, ki se zdravijo v pediatrični bolnišnici Bambino Gesù in so s svojimi zgodbami sodelovali v televizijski oddaji Otroci iz Bambino Gesù, ki jo je predvajala italijanska televizija Rai. Na posebni avdienci pa so bili tudi člani italijanskega Nacionalnega odbora za biovarnost, biotehnologije in življenjske znanosti.
Blagoslovljeno velika noč!
Sklenimo s papeževimi spodbudnimi besedami iz velikonočne poslanice Urbi et Orbi:
»Dragi bratje in sestre, letos kot kristjani vseh veroizpovedi skupaj obhajamo
veliko noč. Tako v en glas odmeva na vseh koncih sveta najlepše oznanilo: 'Gospod
je zares vstal, kakor je napovedal!' On, ki je premagal temo greha in smrti, naj podari
mir našim dnem. Blagoslovljeno veliko noč!«
All the contents on this site are copyrighted ©. |