Papeževa jutranja sveta maša: Konkretnost vere je v nasprotju s kompromisi

VATIKAN (ponedeljek, 24. april 2017, RV) – Nikoli ne pozabimo, da je naša vera konkretna, da odklanja kompromise, togost in idealiziranje. Tako se je glasila spodbuda papeža Frančiška med sveto mašo, ki jo je zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte. In sicer v navzočnosti članov sveta devetih kardinalov, svetovalcev. Ti so svoje srečanje s svetim očetom v Vatikanu začeli danes, sklenili pa ga bodo 26. aprila.

Nikodemovo srečanje z Jezusom in Petrovo ter Janezovo pričevanje po ozdravljenju hromega
V središču homilije je bila svoboda, ki nam jo podarja Sveti Duh. Le-ta omogoča, da se oznanjevanje evangelija odvija brez kompromisov in togosti. Papež je izhajal iz evangeljskega odlomka o Nikodemovem srečanju z Jezusom in berila o Petrovem ter Janezovem pričevanju po ozdravljenju hromega. Jezus Nikodemu z ljubeznijo in potrpežljivostjo razloži, da se je potrebno »roditi od zgoraj«, »roditi iz Duha« ter torej, da je potrebno preiti od ene mentalitete k drugi. To pa nam pomaga bolje razumeti prav berilo iz Apostolskih del. Peter in Janez sta ozdravila hromega in pismouki ne vedo, kaj narediti, kako to skriti, saj je bila stvar javna. Med zaslišanjem odgovarjata s preprostostjo. Ko jima zaukažejo, naj ne govorita več, Peter odvrne: »Ne! Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala. Nadaljevala bova tako …«

Beseda je postala 'meso', ni postala 'ideja'
To je »konkretnost dejstva«, »konkretnost vere«, v nasprotju s pismouki, ki se želijo pogajati, da bi dosegli kompromise. Peter in Janez »imata pogum, imata odkritost Duha«. In ta pomeni »govoriti odkrito, s pogumom, resnico, brez kompromisov«. »Včasih pozabimo, da je naša vera konkretna: Beseda je postala 'meso', ni postala 'ideja', postala je meso.« Ko molimo veroizpoved, izrečemo le konkretne stvari: »Verujem v Boga Očeta, ki je ustvaril nebo in zemljo, verujem v Jezusa Kristusa, ki se je rodil, ki je umrl …« Vse to so konkretne stvari. Naša veroizpoved ne pravi: »Verujem, da moram narediti to, da moram narediti tisto …« Ne! Stvari so konkretne: »Konkretnost vere, ki vodi k odkritosti, k pričevanju vse do mučeništva, ki je v nasprotju s kompromisi ali idealiziranjem vere.«

Cerkev je pogosto padla v »teologijo 'to se sme in to se ne sme'«
Za tiste pismouke Beseda »ni postala meso, ampak je postala postava«: treba je delati to in ne nekaj drugega. Tako so bili zaprti v to racionalistično mentaliteto, ki pa se z njimi ni končala. V zgodovini je Cerkev, četudi je racionalizem, razsvetljenstvo obsodila, pogosto sama padla v »teologijo 'to se sme in to se ne sme', 'do tukaj, do tam'«. Pri tem je pozabila na moč in svobodo Duha, na ponovno rojstvo iz Duha, ki daje svobodo, odkritost pridiganja, oznanilo, da je Jezus Kristus Gospod.

Da bi po poteh Duha hodili  brez kompromisov, brez togosti
Papež Frančišek je na koncu spodbudil, da bi Gospoda prosili za »to izkušnjo Duha, ki gre in pride ter nas vodi naprej, Duha, ki nam podeli maziljenje z vero, maziljenje s konkretnostjo vere«. »Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha: sliši glas, sledi vetru, sledi glasu Duha, ne da bi vedel, kje bo končal. Kajti izbral je konkretnost vere in ponovno rojstvo v Duhu. Gospod naj nam vsem da tega velikonočnega Duha, da bi po poteh Duha hodili brez kompromisov, brez togosti, s svobodo, da bi Jezusa Kristusa oznanjali tako, kot je prišel: v mesu.«