Papež o don Lorenzu Milaniju: Goreč učitelj, ki je ljubil Kristusa in Cerkev

VATIKAN  (ponedeljek, 24. april 2017, RV) – Na milanskem knjižnem sejmu so včeraj predvajali papeževo video sporočilo o don Lorenzu Milanuju. V okviru sejma je potekal dogodek z naslovom Don Milani – živo delo, kjer so predstavili zbirko zbranih del Lorenza Milanija, italijanskega duhovnika, učitelja, pisatelja in vzgojitelja, ki je v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja v svoji mali župniji Barbiana razvijal posebno vzgojno-izobraževalno metodo.

Papež Frančišek, ki se bo 20. junija letos osebno podal v Barbiano na grob don Milanija, svoje video sporočilo začne z njegovimi besedami iz leta 1958: »Nikoli se ne bom uprl Cerkvi, ker večkrat na teden potrebujem odpuščanje za svoje grehe in ker ne bi znal h komu ga iti iskat, če bi zapustil Cerkev.«  Papež predlaga, naj z vidika izročitve Božjemu usmiljenju in materinskosti Cerkve gledamo na življenje, delo in duhovništvo don Milanija.

Spomni na njegovo slovito Pismo učiteljici, ki jo je napisal skupaj s svojimi učenci v Barbiani. Kot vzgojitelj in učitelj je poučeval na izviren način, ki je včasih bil celo preveč napreden in zato težko razumljiv in sprejet. Rojen je bil nevernima in proti kleru usmerjenima staršema, a njuna vzgoja mu je dala intelektualno dialektiko in pristnost, ki sta se včasih lahko zdeli robati, če ne celo zaznamovani z upiranjem. Te značilnosti, ki jih je osvojil v družini, je ohranil tudi po duhovniškem posvečenju leta 1943 in pri opravljanju svoje duhovniške službe. Vse to je seveda povzročilo tudi kakšno trenje, iskro in nerazumevanje v odnosu do cerkvenih in civilnih struktur, predvsem zaradi njegovega vzgojno-izobraževalnega predloga, posebne naklonjenosti do revnih in zagovarjanja ugovora vesti.

»Zgodovina se vedno ponavlja,« zatrdi papež Frančišek in nadaljuje, da želi, da se don Milanija spominjamo predvsem  kot »vernika, ki je bil zaljubljen v Cerkev, čeprav je bil ranjen, ter kot gorečega učitelja« s pogledom na šolo, ki se papežu zdi »odgovor na zahteve srca in razuma naših otrok in mladih«. Sveti oče navede besede iz svojega govora, ki ga je leta 2014 imel na avdienci z italijanskimi šolami, ko je navajal ravno don Milanija: »Ljubim šolo, ker je sinonim odprtosti za realnost. Vsaj tako bi moralo biti! A to ji vedno ne uspe biti, kar pomeni, da je treba nekoliko spremeniti nastavitev. Hoditi v šolo pomeni odpreti misli in srce za realnost, v bogastvu njenih vidikov in njenih razsežnosti! In mi nimamo pravice, da bi se bali realnosti! Šola nas uči razumeti realnost. In to je čudovito! V prvih letih se uči v obsegu 360 stopinj, potem pa se počasi poglablja smer in na koncu se specializira. A če se je nekdo naučil učiti se – in ravno to je skrivnost – mu to ostane za vedno, ostal bo za realnost odprta oseba. In ravno to je učil pomemben italijanski vzgojitelj, ki je bil duhovnik: don Lorenzo Milani.«

Njegov nemir ni bi rezultat upora, ampak ljubezni in nežnosti do njegovih otrok, do tistih, ki so bili njegova čreda, za katere je trpel in se boril, da bi jim dal dostojanstvo, ki se jim je včasih zanikalo. Njegov nemir je bil duhovni nemir, ki se je hranil z ljubeznijo do Kristusa, evangelija, Cerkve, družbe in šole, ki si jo je vedno bolj želel kot »poljsko bolnišnico«, ki pomaga ranjenim, se posveča odrinjenim in odvrženim. »Učiti se, poznati, znati, govoriti iskreno, da bi branili svoje pravice – to so bili glagoli, ki jih je don Lorenzo vsak dan ponavljal, začenši z Božjo besedo in obhajanjem zakramentov.«

Papež Frančišek nadaljuje, da je bil Gospod luč v življenju don Lorenza. Senca križa je pogosto legla na njegovo življenje, a on se je vedno čutil soudeleženega v velikonočni skrivnosti Kristusa in Cerkve, tako da je svojemu duhovnemu očetu celo izrazil željo, da bi njegovi dragi »videli, kako umira krščanski duhovnik«. Trpljenje, prejete rane, križ niso v njem nikoli zamračili velikonočne luči Kristusa Vstalega, saj je njegova skrb bila samo ena: da bi njegovi učenci rasli z odprto mislijo ter srcem, ki sprejema in je polno sočutja; da bi bili pripravljeni skloniti se k najšibkejšim in pomagati potrebnim, ne da bi se pri tem ozirali na njihovo barvo kože, jezik, kulturo, versko pripadnost.

Sveti oče video sporočilo sklene s povabilom, naj k spisom don Lorenza Milanija pristopimo s pogledom nanj kot na »Kristusovega pričevalca« in »pričevalca evangelija«, ki je vedno iskal luč in nežnost, milost in tolažbo, ki nam jih daje samo Kristus in kar lahko srečamo v naši Materi Cerkvi.