Sveti oče: Evangelij se oznanja na poti in v ponižnosti

VATIKAN (torek, 25. april 2017, RV) – Evangelij se oznanja v ponižnosti, s premagovanjem skušnjave ošabnosti. O tem je govorila homilija v kapeli Doma sv. Marte na današnji praznik evangelista sv. Marka. Le-ta je med drugim ustanovitelj Cerkve v Aleksandriji. Papež Frančišek je jutranjo sveto mašo tako daroval za brata, papeža Tawadrosa II., koptskega patriarha v Aleksandriji, in vse koptske vernike, s katerimi se  bo srečal čez nekaj dni med apostolskim potovanjem v Egipt. Prosil je »za milost, da bi Gospod blagoslovil naši dve Cerkvi z obiljem Svetega Duha«.

Med homilijo pa je papež poudaril nujnost, da gredo kristjani ven in oznanjajo. Oznanjevalec ne sme iskati »življenjskega zavarovanja« tako, da je nepremičen in ostaja na varnem. Jezus da učencem poslanstvo: oznanjevati evangelij, ne ostati v Jeruzalemu, ampak iti ven in vsem prinesti veselo novico. Evangelij se vedno »oznanja na poti, nikoli sede, vedno na poti«.

Iti ven, ne ostati na varnem, biti vedno na poti
Treba je iti tja, kjer Jezusa še ne poznajo, kjer je Jezus preganjan ali kjer so Jezusa iznakazili, da bi oznanili resnični evangelij: »Iti ven, da bi oznanjali.« V tem izhodu oznanjevalec zastavi svoje življenje. Tam ni na varnem. Življenjska zavarovanja za oznanjevalce ne obstajajo. »Če oznanjevalec išče življenjsko zavarovanje, ni pravi oznanjevalec evangelija: ne gre ven, ostaja na varnem.« Prvo je torej iti ven. Oznanjevanje Jezusa Kristusa, evangelija, se vedno uresničuje v izhodu, na poti. In sicer tako na konkretni poti kot na duhovni poti, in na poti trpljenja: »Pomislimo na oznanilo evangelija mnogih bolnikov – mnogih bolnikov! – ki bolečine darujejo za Cerkev in za kristjane.« Vedno gredo ven iz sebe.

Sv. Peter, ki je bil Markov učitelj, zelo jasno opiše način tega oznanjevanja: evangelij se oznanja v ponižnosti, kajti ponižal se je tudi Božji Sin. To je način Boga, nekega drugega ni. Oznanjevanje evangelija ni karneval, ni praznovanje.

Če je oznanilo evangelija resnično, je vedno izpostavljeno skušnjavi
Evangelija ni mogoče oznaniti s človeško oblastjo. Ni ga mogoče oznaniti z duhom, ki bi se rad povzpel. To ni evangelij. Vsakdo je poklican k ponižnosti pred drugimi, kajti Bog se ošabnim upira, ponižnim pa daje milost. Ta ponižnost je potrebna ravno zato, ker prinašamo oznanilo »slave preko ponižanja«. Oznanjevanje evangelija je izpostavljeno skušnjavi oblasti, skušnjavi ošabnosti, skušnjavi posvetnosti. Slednja vodi k pridiganju ali k igranju, zaradi česar evangelij postane nekaj razvodenelega, brez moči, brez križanega in vstalega Kristusa.

Peter pravi: »Bodite čuječi … Vaš sovražnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu trdni v veri, saj veste, da prav takšno trpljenje prenašajo vaši  bratje, ki so v svetu.« Če je oznanilo evangelija resnično, je vedno izpostavljeno skušnjavi. Če neki kristjan trdi, da oznanja evangelij, a ni nikoli v skušnjavi, to pomeni, da hudič ni zaskrbljen, saj oznanja nekaj, kar ne služi ničemur. V resničnem oznanjevanju je vedno nekaj skušnjav in tudi preganjanja.

Oznanjamo v zavedanju, da je Gospod poleg nas
A kadar pride trpljenje, je tam Gospod, ki nam pomaga, da si opomoremo, ki nam da moč. To je namreč tisto, kar je Jezus obljubil apostolom, ko jih je poslal po vsem svetu. Gospod potolaži, da moč, da gremo naprej; kajti On deluje skupaj z nami, če smo zvesti oznanjevanju evangelija, če gremo ven iz sebe, da bi oznanjali križanega Kristusa, škandal in norost, in če to delamo na ponižen način, z resnično ponižnostjo.

»Naj nam da Gospod to milost, kot krščenim, vsem, da bi se podali na pot evangelizacije s ponižnostjo, z zaupanjem samo Vanj, z oznanjevanjem pravega evangelija: 'Beseda je prišla v mesu.' Božja Beseda je prišla v mesu. In to je norost, to je škandal; a to oznanjamo v zavedanju, da je Gospod poleg nas, da deluje z nami in potrjuje naše delo.«