Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Dokumenti

TED2017. Papež Frančišek: Bratstvo, solidarnost, revolucija nežnosti

»Bivanje vsakogar izmed nas je povezano z bivanjem drugih: življenje ni čas, ki mineva, ampak je čas srečanja.« - AFP

26/04/2017 13:01

VANCOUVER (sreda, 26. april 2017, RV) – V svetu, v katerem se zdi, da ekonomija daje več pomena stvarem kakor osebam, je potrebna »revolucija nežnosti«. Ta osebo lahko postavi nazaj v središče. Tako papež Frančišek zatrjuje v dolgem video sporočilu, ki ga je nepričakovano namenil udeležencem konference TED2017 v Vancouverju v Kanadi. Dogodek, na katerem so se zbrali predstavniki ekonomije, znanosti in kulture s celega sveta, se odvija na temo: The future you.

Papežev govor, ki je bil na vrsti ob 3.30 po našem času, sicer posnet v Vatikanu, je dolg osemnajst minut. Posvečen je trem sporočilom: da potrebujemo drug drugega; bratstvu in solidarnosti v svetu, ki so ga prepogosto iznakazili sebičnost, vojne in ekonomija, ki je osredotočena na stvari, namesto na osebe; ter še tretjemu sporočilu, ki je revolucija nežnosti.

Potrebujemo drug drugega
Sveti oče izpostavlja predvsem, da se ne smemo zapreti sami vase, če hočemo spremeniti svet. Prisluhniti moramo drugim, zlasti kriku ubogih in zemlje, našega skupnega doma: »Bivanje vsakogar izmed nas je povezano z bivanjem drugih: življenje ni čas, ki mineva, ampak je čas srečanja.« Papež nato spominja na bolnike ali migrante in pravi, da drug drugega potrebujemo, da ni nihče otok, nihče ni »avtonomen in neodvisen od drugih«. Prihodnost lahko zgradimo edinole skupaj, ne da bi kogarkoli izključili. Četudi na to pogosto ne pomislimo, je v resnici vse medsebojno povezano: »Tudi tista težka sodba, ki jo nosim v srcu proti svojemu bratu ali svoji sestri, tista nezaceljena rana, tisto ne odpuščeno zlo, tista zamera, ki mi le škoduje, je košček vojne, ki jo nosim v svoji notranjosti, je žarišče v srcu, ki ga je potrebno ugasniti, da se ne bi vnel požar in za seboj pustil pepel.«

Kako lepo bi bilo, če bi bratstvo postalo temeljna drža
Danes se zdi, da mnogi ne verjamejo v možnost srečne prihodnosti. Lepo bi bilo, nadaljuje papež, da bi medtem ko odkrivamo nove oddaljene planete, ponovno odkrili tudi potrebe brata in sestre, ki »gravitirata okoli mene«. Kako lepo bi bilo, če bi bratstvo postalo temeljna drža odločitev na politični, ekonomski in znanstveni ravni, odnosov med osebami, narodi in državami. Samo vzgoja za bratstvo, konkretno solidarnost, lahko preseže »kulturo škartiranja«. Solidarnost ni nekakšen avtomatski mehanizem, ni je mogoče programirati ali je zaukazati; je svoboden odgovor, ki se rodi v srcu vsakogar. Ko nekdo dojame, da je njegovo življenje dar, tudi sredi protislovij, da je ljubezen izvir in smisel življenja, ne more zaustaviti želje, da bi delal dobro. Papež Frančišek je poudaril ustvarjalnost ljubezni, ki se ne zadovolji z zgolj dobrimi nameni.

Noben sistem ne more odpraviti odprtosti za dobro
Današnje človeštvo je kakor zgodba o usmiljenem Samarijanu. Na poti narodov so rane, ki jih je povzročilo dejstvo, da je v središču denar, da so v središču stvari, in ne osebe. Pogosto se dogaja, da se tisti, ki se štejejo za »dobre«, ne zmenijo za druge. Številne ljudi, cele narode, puščajo zadaj, na tleh, na cesti. Obstaja pa tudi kdo, ki daje življenje nekemu novemu svetu in ki skrbi za druge, tudi na lastne stroške. Zahvaljujoč Bogu noben sistem ne more odpraviti odprtosti za dobro, za sočutje, ki se rodi v človekovem srcu. Izjemnega pomena pri tem je upanje, ki je krepost srca, ki se ne zapre v temo, se ne ustavi v preteklosti, ne životari v sedanjosti, temveč je sposobno videti jutrišnji dan. Upanje je kakor »odprta vrata za prihodnost«.

Nežnost je gibanje, ki izhaja iz srca in pride do oči, ušes in rok
Sveti oče zatem spregovori o nežnosti. Le-ta predstavlja »ljubezen, ki postane bližnja in konkretna«. »Je gibanje, ki izhaja iz srca in pride do oči, ušes in rok. Nežnost je uporabiti oči, da bi videli drugega, uporabiti ušesa, da bi drugega slišali, da bi prisluhnili kriku malih, ubogih, tistega, ki se boji prihodnosti; da bi prisluhnili tudi tihemu kriku našega skupnega doma, onesnažene in bolne zemlje. Nežnost pomeni uporabiti roke in srce, da bi drugega ljubkovali. Da bi poskrbeli zanj.« Nežnost je jezik najmanjših, tistih, ki potrebujejo druge. Nežnost pomeni ponižati se na raven drugega, kakor je Bog storil z nami. Nežnost je pot, ki so jo prehodili najpogumnejši in najmočnejši moški in ženske. Ni slabotnost, ampak je moč.

Kolikor mogočnejši si, toliko bolj si poklican biti ponižen
Papež je pozval: »Kolikor mogočnejši si, kolikor bolj imajo tvoja dejanja vpliv na ljudi, toliko bolj si poklican biti ponižen. Kajti sicer te bo oblast uničila in ti boš uničil druge.« S ponižnostjo in konkretno ljubeznijo oblast – najvišja in najmočnejša – nasprotno, postane služenje in širi dobro. Odgovornost politikov, velikih voditeljev in podjetij je ogromna, je zaključil papež Frančišek. Vendar pa je prihodnost predvsem v rokah oseb, ki drugega prepoznajo kot »ti« in same sebe kot del »mi«.

26/04/2017 13:01