VANCOUVER (sreda, 26. april 2017, RV) – V svetu, v katerem se zdi, da ekonomija daje več pomena stvarem kakor osebam, je potrebna »revolucija nežnosti«. Ta osebo lahko postavi nazaj v središče. Tako papež Frančišek zatrjuje v dolgem video sporočilu, ki ga je nepričakovano namenil udeležencem konference TED2017 v Vancouverju v Kanadi. Dogodek, na katerem so se zbrali predstavniki ekonomije, znanosti in kulture s celega sveta, se odvija na temo: The future you.
Papežev govor, ki je bil na vrsti ob 3.30 po našem času, sicer posnet v Vatikanu, je dolg osemnajst minut. Posvečen je trem sporočilom: da potrebujemo drug drugega; bratstvu in solidarnosti v svetu, ki so ga prepogosto iznakazili sebičnost, vojne in ekonomija, ki je osredotočena na stvari, namesto na osebe; ter še tretjemu sporočilu, ki je revolucija nežnosti.
Potrebujemo drug drugega
Sveti oče izpostavlja predvsem, da se ne smemo zapreti sami vase, če hočemo spremeniti
svet. Prisluhniti moramo drugim, zlasti kriku ubogih in zemlje, našega skupnega doma:
»Bivanje vsakogar izmed nas je povezano z bivanjem drugih: življenje ni čas, ki
mineva, ampak je čas srečanja.« Papež nato spominja na bolnike ali migrante in
pravi, da drug drugega potrebujemo, da ni nihče otok, nihče ni »avtonomen in neodvisen
od drugih«. Prihodnost lahko zgradimo edinole skupaj, ne da bi kogarkoli izključili.
Četudi na to pogosto ne pomislimo, je v resnici vse medsebojno povezano: »Tudi
tista težka sodba, ki jo nosim v srcu proti svojemu bratu ali svoji sestri, tista
nezaceljena rana, tisto ne odpuščeno zlo, tista zamera, ki mi le škoduje, je košček
vojne, ki jo nosim v svoji notranjosti, je žarišče v srcu, ki ga je potrebno ugasniti,
da se ne bi vnel požar in za seboj pustil pepel.«
Kako lepo bi bilo, če bi bratstvo postalo temeljna drža
Danes se zdi, da mnogi ne verjamejo v možnost srečne prihodnosti. Lepo bi bilo, nadaljuje
papež, da bi medtem ko odkrivamo nove oddaljene planete, ponovno odkrili tudi potrebe
brata in sestre, ki »gravitirata okoli mene«. Kako lepo bi bilo, če bi bratstvo
postalo temeljna drža odločitev na politični, ekonomski in znanstveni ravni, odnosov
med osebami, narodi in državami. Samo vzgoja za bratstvo, konkretno solidarnost, lahko
preseže »kulturo škartiranja«. Solidarnost ni nekakšen avtomatski mehanizem,
ni je mogoče programirati ali je zaukazati; je svoboden odgovor, ki se rodi v srcu
vsakogar. Ko nekdo dojame, da je njegovo življenje dar, tudi sredi protislovij, da
je ljubezen izvir in smisel življenja, ne more zaustaviti želje, da bi delal dobro.
Papež Frančišek je poudaril ustvarjalnost ljubezni, ki se ne zadovolji z zgolj dobrimi
nameni.
Noben sistem ne more odpraviti odprtosti za dobro
Današnje človeštvo je kakor zgodba o usmiljenem Samarijanu. Na poti narodov so rane,
ki jih je povzročilo dejstvo, da je v središču denar, da so v središču stvari, in
ne osebe. Pogosto se dogaja, da se tisti, ki se štejejo za »dobre«, ne zmenijo
za druge. Številne ljudi, cele narode, puščajo zadaj, na tleh, na cesti. Obstaja pa
tudi kdo, ki daje življenje nekemu novemu svetu in ki skrbi za druge, tudi na lastne
stroške. Zahvaljujoč Bogu noben sistem ne more odpraviti odprtosti za dobro, za sočutje,
ki se rodi v človekovem srcu. Izjemnega pomena pri tem je upanje, ki je krepost srca,
ki se ne zapre v temo, se ne ustavi v preteklosti, ne životari v sedanjosti, temveč
je sposobno videti jutrišnji dan. Upanje je kakor »odprta vrata za prihodnost«.
Nežnost je gibanje, ki izhaja iz srca in pride do oči, ušes in rok
Sveti oče zatem spregovori o nežnosti. Le-ta predstavlja »ljubezen, ki postane
bližnja in konkretna«. »Je gibanje, ki izhaja iz srca in pride do oči, ušes
in rok. Nežnost je uporabiti oči, da bi videli drugega, uporabiti ušesa, da bi drugega
slišali, da bi prisluhnili kriku malih, ubogih, tistega, ki se boji prihodnosti; da
bi prisluhnili tudi tihemu kriku našega skupnega doma, onesnažene in bolne zemlje.
Nežnost pomeni uporabiti roke in srce, da bi drugega ljubkovali. Da bi poskrbeli zanj.«
Nežnost je jezik najmanjših, tistih, ki potrebujejo druge. Nežnost pomeni ponižati
se na raven drugega, kakor je Bog storil z nami. Nežnost je pot, ki so jo prehodili
najpogumnejši in najmočnejši moški in ženske. Ni slabotnost, ampak je moč.
Kolikor mogočnejši si, toliko bolj si poklican biti ponižen
Papež je pozval: »Kolikor mogočnejši si, kolikor bolj imajo tvoja dejanja vpliv
na ljudi, toliko bolj si poklican biti ponižen. Kajti sicer te bo oblast uničila in
ti boš uničil druge.« S ponižnostjo in konkretno ljubeznijo oblast – najvišja
in najmočnejša – nasprotno, postane služenje in širi dobro. Odgovornost politikov,
velikih voditeljev in podjetij je ogromna, je zaključil papež Frančišek. Vendar pa
je prihodnost predvsem v rokah oseb, ki drugega prepoznajo kot »ti« in same
sebe kot del »mi«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |