Pri papežu člani Katoliške akcije: Biti med ljudmi, odpreti vrata vsem

VATIKAN (četrtek, 27. april 2017, RV) – Sveti oče je sprejel v avdienco udeležence kongresa Mednarodnega foruma Katoliške akcije (FIAC), ki je potekal na temo Katoliška akcija v poslanstvu z vsemi in za vse. O smernicah njihovega poslanstva jim je spregovoril tudi papež Frančišek, začel pa je s karizmo.

Karizma – štirje stebri
Katoliška akcija je v zgodovini imela poslanstvo pripraviti laike, da bodo prevzeli svojo odgovornost v svetu. Danes je to »formacija učencev misijonarjev«. Karizma Katoliške akcije je karizma same Cerkve, ki je globoko ukoreninjena v tukaj in zdaj vsake škofijske Cerkve, ki pozorno gleda življenje svojega ljudstva in išče nove poti evangelizacije in poslanstva, začenši z različnimi župnijskimi stvarnostmi. Papež je spomnil na štiri stebre Katoliške akcije: molitev, formacija, žrtvovanje in apostolat. Apostolat, ki mora biti prvi korak, potrebuje molitev, formacijo in žrtvovanje. In s tem jih je sveti oče spodbudil, naj se posvečajo formaciji: pomagajo naj pri rasti v veri, nudijo trajno katehezo, ki je usmerjena v misijonstvo in ustreza vsaki stvarnosti, pri tem pa se naj opirajo na Božjo besedo, da bi spodbujali srečno prijateljstvo z Jezusom in izkušnjo bratske ljubezni. Prav tako naj molijo: to naj bo molitev, ki hodi in ki jih bo vodila zelo daleč. Tako se bodo izognili nevarnosti, da bi neprestano gledali sebe. In še žrtvovanje: a ne zato, da bi se čutili bolj čisti. Velikodušno žrtvovanje dela dobro drugim. Ponudijo naj svoj čas in iščejo načine, da bi drugi rasli.

Obnoviti evangelizacijsko zavzetost
Ključnega pomena je, da Katoliška akcija obnovi in posodobi svoje evangelizacijsko delo ter doseže vse, na vseh krajih, ob vseh priložnostih, na vseh bivanjskih periferijah, in to zares, ne samo na ravni neke formulacije načel. To pa po papeževem prepričanju pomeni »ponovno premisliti načrte za formacijo, oblike apostolata in celo samo molitev«, da bi bili misijonarji po svojem bistvu in ne samo priložnostno. »Zapustiti stari kriterij: ker se je vedno tako delalo,« je zatrdil sveti oče. Bile so namreč stvari, ki so zares bile dobre in hvalevredne, ki pa bi danes bile izven konteksta, če bi jih hoteli ponoviti.

Katoliška akcija mora prevzeti »celoto poslanstva Cerkve v velikodušni pripadnosti škofijski Cerkvi, začenši z župnijo«. Poslanstvo vesoljne Cerkve se obnavlja v vsaki krajevni Cerkvi. Katoliška akcija torej prevzema pristno življenje, ko sprejme za svojo pastoralo vsake škofijske Cerkve v njeni konkretni umeščenosti. Nuditi mora zatorej zrel laikat, ki z razpoložljivostjo služi pastoralnim načrtom na določenem kraju in tako uresničuje svojo poklicanost. »Konkretno se morate utelesiti,« je poudaril in dodal, da ne morejo biti kot tiste skupine, tako zelo univerzalne, da nimajo podnožja na nobenem mestu, ne odgovarjajo nikomur in iščejo tisto, kar jim na nekem kraju najbolj ugaja.

Agenti – vsi, brez izjeme
V nadaljevanju je Frančišek spregovoril o članih Katoliške akcije, ki so misijonarji na dinamičen način: »Otroci evangelizirajo otroke, mladi mlade, odrasli odrasle in tako naprej.« Nič ni boljšega, da se pokaže, kako je veselje vere mogoče živeti. »Izogibajte se skušnjavi perfekcionizma večne priprave za poslanstvo in večnih analiz, ki so že izven mode ali presežene, kadar se zaključijo,« je opozoril papež. Jezus je apostole pošiljal s tistim, kar so imeli. Potem jih je zbral in jim pomagal razločevati to, kar so doživeli. Evangelizirati se nauči tako, da se evangelizira, kakor se moliti nauči tako, da se moli, če je le naše srce temu naklonjeno.

Naslovljenci – vsi ljudje in vse periferije
Evangelizacija je namenjena vsem ljudem in vsem periferijam, je bil naslednji poudarek papeževega govora. »Nujno je, da je Katoliška akcija navzoča v svetu politike, podjetništva, stroke, a ne ker bi se imeli za popolne in usposobljene kristjane, ampak da bi bolje služili.« Prav tako je nujno, da so člani gibanja navzoči v zaporih, bolnišnicah, na ulicah, v barakarskih naseljih, tovarnah. »Želim Katoliško akcijo med ljudmi, v župnijah, škofijah, državah, četrtih, družinah, v študijskem in delovnem okolju, na podeželju, v okoljih, ki so lastna življenju.« V teh novih areopagih se sprejemajo odločitve in se gradi kultura.

Pomembno je poenostaviti vključevanje. »Niste cariniki. Ne morete biti bolj strogi od same Cerkve, ne bolj papeški od papeža. Odprite vrata, ne delajte izpitov o krščanski popolnosti, kajti na ta način pospešujete hinavski farizeizem. Potrebno je aktivno usmiljenje,« je izpostavil Frančišek in pripomnil, da »imajo vsi pravico biti evangelizirani«. Spodbudil je tudi k sprejemanju posameznikov, ki se zaradi osebnim razlogov čutijo »kristjani drugega reda«.

Način – sredi ljudstva
Način evangelizacije je odvisen od naslovnikov. »Katoliška akcija ne more biti daleč od ljudstva, ampak izhaja iz ljudstva in mora biti sredi ljudstva,« je povedal sveti oče. Katoliška akcija mora po njegovih besedah  postati še bolj ljudska. Tu ne gre za vprašanje neke podobe, ampak za verodostojnost in karizmo, niti za demagogijo, temveč za hojo za učiteljem, ki do ničesar ni čutil odpora. Pomembno je zatorej z ljudmi deliti življenje in se učiti, kaj so njihovi interesi in iskanja, kaj so njihova hrepenenja in najgloblje rane ter kaj potrebujejo od nas. To je temeljno, da ne bi padli v sterilnost dajanja odgovorov na vprašanja, ki si jih nihče ne zastavlja. »Bolj ljudska, bolj utelešena Katoliška akcija vam bo povzročala probleme, kajti instituciji bodo želele pripadati osebe, ki na videz niso sposobne tega dela: družine, katerih starši se niso poročili v Cerkvi, moški in ženske s težko preteklostjo ali sedanjostjo, s katero se borijo, ranjeni mladi brez cilja. To je izziv za cerkveno materinskost Katoliške akcije; sprejeti vse in jih spremljati na poti življenja s križi, ki jih nosijo na ramenih.«

Načrt – Katoliška akcija v izhodu
Ob koncu govora je papež Frančišek spregovoril še o Katoliški akciji, ki je »v izhodu«, kar pomeni odprtost, velikodušnost, srečanje z realnostjo zunaj štirih zidov institucije in župnije. Pomeni »odpovedati se pretiranemu kontroliranju stvari in programiranju rezultatov«. To je svoboda, ki je sad Svetega Duha. Načrt evangelizacije Katoliške akcije mora slediti naslednjim korakom: prevzeti pobudo (primerear), sodelovati, spremljati, obroditi sad in praznovati. Papež je člane opozoril, naj ne podležejo strukturalizmu: »Bodite drzni, niste bolj zvesti Cerkvi, če na vsakem koraku čakate, da vam povejo, kaj morate storiti.« Posvaril je tudi pred »klerikalizacijo laikata«. Člani naj ne težijo k temu, da bi bili del župnijskega sinedrija, ki obdaja župnika; njihovo hrepenenje naj je strast za kraljestvo. »Biti morate kraj srečanja za ostale institucionalne karizme in gibanja, ki so v Cerkvi, brez strahu, da bi izgubili identiteto,« je še povedal sveti oče in spodbudil, da morajo iz vrst Katoliške akcije priti evangelizatorji, katehisti, misijonarji, socialni delavci, ki bodo Cerkvi pomagali rasti.