Apostolsko
potovanje v Egipt
Konec prejšnjega tedna je potekal v duhu papeževega 18. apostolskega potovanja, med
katerim se je podal v Egipt. Potekalo je v petek in soboto, 28. in 29. aprila, dogodki
pa so se odvijali v Kairu. V središču pozornosti je bil njegov govor na Mednarodni
konferenci za mir, ki je potekala na islamsko sunitksi univerzi Al Azhar v Kairu.
Papež Frančišek se je srečal tudi s predstavniki egiptovskih oblasti, srečanji zasebne
narave sta bili z egiptovskim predsednikom in z velikim imamom mošeje Al Azhar. Za
katoliško skupnost je daroval sveto mašo ter se srečal z duhovniki, posvečenimi in
semeniščniki koptsko-katoliškega patriarhata. Pomemben dogodek pa je nedvomno bilo
Frančiškovo srečanje
s koptskim pravoslavnim papežem Tawadrosom II. Sveti oče je obiskal tudi cerkev,
ki je bila decembra lani tarča napada, v katerem je življenje izgubilo 29 vernikov,
veliko pa je bilo ranjenih. Papež Frančišek in Tawadros II. sta tudi podpisala skupno
izjavo.
Konferenca
za mir: Skupaj obsoditi nasilje. Skupaj delati za mir
»Skupaj poudarimo nezdružljivost med nasiljem in vero, verovanjem in sovraštvom,«
je dejal papež med govorom na konferenci za mir. Izpostavil je pomen medverskega dialoga
in pozval k skupnemu, odločnemu in jasnemu, 'ne' vsaki obliki nasilja, izdaje in sovraštva
v imenu vere in Boga: »Skupaj izpovejmo svetost vsakega človeškega življenja pred
vsako obliko fizičnega, družbenega, vzgojnega ali psihološkega nasilja. Vera, ki se
ne rodi iz iskrenega srca in iz pristne ljubezni do usmiljenega Boga, je oblika konvencionalnega
ali družbenega pristanka, ki človeka ne osvobaja, ampak ga tlači. Skupaj povejmo:
bolj se rase v veri v Boga, bolj se rase v ljubezni do bližnjega … Nasilje je namreč
zanikanje vsake verske pristnosti. Kot verski predstavniki smo torej poklicani razkrinkati
nasilje, ki se je preobleklo v navidezno sakralnost, ki spodbuja absolutizacijo egoizmov
namesto avtentične odprtosti za Absolutnega. Dolžni smo obsoditi izvajanje nasilja
nad človeškim dostojanstvom in človekovimi pravicami, pokazati na poskuse upravičevanja
vsake oblike sovraštva v imenu vere in jih obsoditi kot malikovalski ponaredek Boga:
njegovo ime je Sveti, on je Bog miru. Zato je samo mir svet in nobeno nasilje se ne
more izvršiti v imenu Boga, saj bi to oskrunilo njegovo Ime.«
Papež
egiptovskim oblastem: Nezdružljivost prave vere in nasilja
Da nasilje nikakor ni in ne sme biti povezano z vero in Bogom, je papež poudaril tudi
med srečanjem s predstavniki egiptovskih oblasti: »Vsi imamo dolžnost učiti nove
generacije, da Bog, Stvarnik zemlje in neba, nima potrebe, da bi ga ljudje varovali,
ampak je On, ki varuje ljudi; On nikoli ne želi smrti svojih otrok, temveč njihovo
življenje in njihovo srečo; On ne more ne zahtevati ne upravičevati nasilja; ne trpi
ga in ga odklanja. Pravi Bog kliče k brezpogojni ljubezni, k zastonjskemu odpuščanju,
usmiljenju, absolutnemu spoštovanju vsakega življenja in k bratstvu med svojimi otroki,
verniki in neverniki. Dolžni smo skupaj potrditi, da zgodovina ne odpusti tistim,
ki razglašajo pravičnost in delajo krivico; ne odpusti tistim, ki govorijo o enakosti
in odmetavajo drugačne. Imamo dolžnost, da razkrinkamo prodajalce slepil o onstranstvu,
ki oznanjajo sovraštvo, da bi preprostim ukradli njihovo sedanje življenje in njihovo
pravico do dostojnega življenja, ko jih spreminjajo v 'drva za kurjavo' ter jim jemljejo
sposobnost svobodnega odločanja in odgovornega verovanja. Bog je Bog svobode. Imamo
dolžnost, da zatremo morilske ideje in ekstremistične ideologije, tako da potrdimo
nezdružljivost prave vere in nasilja, Boga in dejanj smrti.«
Sveta
maša: Resnična vera je …
Med sveto mašo je papež govoril o smrti, vstajenju in življenju, izhajal pa iz evangeljskega
prizora o učencih na poti v Emavs. »Resnična vera je tista, ki nas naredi bolj
dobrotljive, bolj usmiljene, bolj poštene in bolj človeške; je tista, ki navdihuje
srca, da bi jih pripeljala do zastonjske ljubezni do vseh, brez razlikovanja in brez
preferenc; je tista, ki nas vodi, da v drugem ne vidimo sovražnika, ki ga je treba
premagati, ampak brata, ki ga je treba ljubiti, mu služiti in pomagati; je tista,
ki nas vodi, da širimo, branimo in živimo kulturo srečanja, dialoga, spoštovanja in
bratstva; vodi nas k pogumu, da odpustimo tistemu, ki nas rani, da podamo roko tistemu,
ki je padel; da oblečemo nagega, nasitimo lačnega, obiščemo jetnika, pomagamo siroti,
damo piti žejnemu, priskočimo na pomoč ostarelemu in tistemu, ki je v stiski (glej
Mt 25,31-45). Resnična vera je tista, ki nas vodi, da zaščitimo pravice drugih, z
isto močjo in z istim navdušenjem, kot branimo naše. V resnici, bolj ko rastemo v
veri in v spoznavanju, bolj rastemo v ponižnosti in zavedanju, da smo majhni.«
Papež
egiptovskim duhovnikom in posvečenim: Ne bojte se!
»Ne bojte se vsakdanjega bremena, bremena težkih okoliščin, ki jih morajo doživljati
nekateri med vami. Mi častimo sveti križ, sredstvo in znamenje našega zveličanja.
Kdor pobegne s križa, pobegne od vstajenja! Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je
sklenil, da vam da kraljestvo,« je dejal sveti oče med srečanjem z duhovniki,
posvečenimi osebami in semeniščniki. »Sredi mnogih razlogov za obupanost in med
mnogimi preroki uničenja in obsojanja, sredi mnogih negativnih in obupanih glasov,
ste vi pozitivna sila, ste luč in sol te družbe; ste lokomotiva, ki vleče vlak naprej,
naravnost proti cilju; ste sejalci upanja, graditelji mostov in delavci za dialog
in slogo.«
Ostali dogodki minulega tedna
Poglejmo še ostale papeške dogodke v minulem tednu. V četrtek so na avdienco s svetim
očetom prišli udeleženci
kongresa Mednarodnega foruma Katoliške akcije (FIAC), sprejel pa je tudi člane
fundacije Papal Foundation. Papež je prejšnji teden preko video sporočila nagovoril
udeležence konference TED
2017 v Vancouverju v Kanadi. Papeževo video
sporočilo o don Lorenzu Milanuju pa se je vrtelo na milanskem knjižnem sejmu.
Včeraj dopoldne pa so se na Trgu svetega Petra zbrali člani gibanja Katoliška
akcija in tako praznovali 150. obletnico ustanovitve. Pridružil se jim je tudi
sveti oče.
Sklenimo z mislijo iz kateheze med sredino splošno avdienco, ko je papež Frančišek govoril o krščanskem upanju, ki je trdno usidrano v obljubi, da je Bog vedno z nami: »Krščansko upanje pa nima svojega podnožja v privlačni prihodnosti, ampak v gotovosti tistega, kar nam je Bog obljubil in uresničil v Jezusu Kristusu. Če nam je on zagotovil, da nas ne bo nikoli zapustil, če je začetek vsake poklicanosti 'Hodi za menoj', s čimer nam on zagotavlja, da bo vedno pred nami, zakaj bi se torej bali? S to obljubo lahko kristjani hodimo vsepovsod. Tudi ko hodimo po predelih ranjenega sveta, kjer stvari ne gredo dobro, smo mi med tistimi, ki tudi tam še naprej upajo. Kot pravi psalm: 'Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti ob meni' (Ps 23,4). Ravno kjer se širi tema, je treba imeti prižgano luč.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |