2017-05-06 09:00:00

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 4. velikonočno nedeljo


Apd 2,14.36-41
Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in jih nagovoril: »Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! To védite in prisluhnite mojim besedam! Zagotovo naj torej vé vsa Izraelova hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za Gospoda in Kristusa.« Ko so to slišali, jih je do srca pretreslo. Rekli so Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?« Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč, kolikor jih bo k sebi poklical Gospod, naš Bog.« Prepričeval jih je še z mnogimi drugimi besedami in jih opominjal in jim govoril: »Rešíte se iz tega pokvarjenega rodu!« Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so se dali krstiti; in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč ljudi.

1 Pt 2,20-25
Kakšna čast je, če boste potrpežljivo prenašali, ko ste tepeni zato, ker grešite? Če pa boste potrpežljivo prenašali, ko trpite, čeprav delate dobro, je to milost pri Bogu. V to ste bili namreč poklicani; saj je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah. On, ki ni storil greha in v njegovih ustih ni bilo zvijače. On med sramotenjem ni vračal sramotenja, med trpljenjem, ni grozil, ampak je prepuščal njemu, ki pravično sodi. On je naše grehe sam ponesel na svojem telesu na les, da bi mi odmrli grehom in zaživeli pravičnosti: z njegovimi ranami ste bili ozdravljeni. Blodili ste namreč kakor ovce, zdaj pa ste se vrnili k pastirju in varuhu svojih duš.

Jn 10,1-10
»Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza vanjo od drugod, ta je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovc. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi ven. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo zbežale od njega, ker ne poznajo glasu tujcev.« Jezus jim je povedal to prispodobo, oni pa niso spoznali, kaj jim je govoril.

Jezus je znova spregovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, bo rešen; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.«

Misli cerkvenih očetov
Sv. Janez Krizostom o tistih, ki so poslušali Petra pravi, »da niso samo verjeli, temveč so obsodili same sebe, ko so se zavedali svojega preteklega ravnanja. Sv. Beda Častitljivi dodaja: »S prihodom Svetega Duha so bili posvečeni Gospodu kot njegove prvine.«

Več cerkvenih očetov pravi, da je »verjetno, da je bilo potrebno (Kristusovo) trpljenje za nas, in sicer ne zato, ker bi on storil, kaj grešnega, temveč da bi nas spodbudil, da bi bolj zavzeto živeli po pravičnosti. Trpeti, da bi nekdo uresničil nekaj, kar je prav, bi se lahko zdelo težavno, pa vendar, je ravno to, kar je storil Kristus, ko se je učlovečil in je umrl za naše zveličanje. On je bil namreč popoln človek, ki pa mu je bilo naloženo krivično trpljenje, vendar se zaradi tega ni niti poskušal maščevati. Njegova smrt nam je omogočila, da smo umrli staremu grešnemu življenju ter se vrniti k Njemu, kakor izgubljena ovca, ki se je vrnila svojemu duhovnemu očetu.«

Sv. Avguštin takole razlaga, kako je Kristus resnična vrata in resničen dobri pastir: »Pastir ovac je Kristus. Vstopa skozi vrata, ker pa je On tudi vrata, to pomeni, da vstopa sam skozi sebe. To pa velja samo za Kristusa, ker nihče ne more vstopiti skozi vrata, torej pristopiti k blaženosti, če ne po Resnici, saj je blaženost ravno veselje Resnice. Ker je Kristus kot Bog Resnica, kot človek vstopa sam vase, oziroma v Resnico, ki je On kot Bog. Mi pa nismo Resnica, temveč smo sinovi luči po udeležbi pri resnični in neustvarjeni Luči, zato je za nas potrebno, da vstopimo po Resnici, ki je Kristus. Ta je namreč rekel: 'Posveti jih v Resnici' (Jn 17,7), kakor tudi: 'Kdor stopi skozme, bo rešen' (Jn 10,9)«.

Misli Benedikta XVI.
Bogoslužje 4. velikonočne nedelje nam predstavlja eno najlepših podob, s katero so že v prvih stoletjih Cerkve upodabljali Gospoda Jezusa: podobo Dobrega Pastirja. Janezov evangelij nam v desetem poglavju opiše poseben način ravnanja Kristusa Pastirja do svoje črede. To je tako močan odnos, da ne bo mogel nihče več izpuliti ovc iz njegovih rok. One so namreč povezane z Njim z vezjo ljubezni ter medsebojnim poznavanjem, ki jim zagotavlja neizmerni dar večnega življenja. Istočasno pa je držo črede do Kristusa Dobrega Pastirja evangelist opisal z dvema značilnima glagoloma: poslušati in hoditi za njim. Ti dve besedi opisujeta temeljne značilnosti tistih, ki živijo v hoji za Gospodom. Predvsem gre tu za poslušanje njegove Besede, iz katere se porodi in hrani vera. Samo tisti, ki je pozoren na Gospodov glas, je sposoben v vesti sprejeti takšne odločitve, da bi deloval po Božje. Iz poslušanja torej izhaja hoja za Jezusom. Kot učenci ravnamo, potem ko smo poslušali in notranje sprejeli Učiteljev nauk, če ga vsakodnevno tudi živimo.

Na današnjo nedeljo čisto spontano priporočamo Bogu pastirje Cerkve in tiste, ki se pripravljajo, da bodo postali pastirji. Prosim vas za posebno molitev za škofe, tudi za rimskega škofa, za župnike ter za vse tiste, ki so prijeli odgovornost za vodenje Kristusove črede, da bi bili zvesti in razumni pri izvrševanju svojega služenja. Še posebej pa na današnji svetovni dan molitve za duhovne poklice prosimo za duhovniške poklice, da ne bi primanjkovalo vrednih delavcev na Gospodovi žetvi.








All the contents on this site are copyrighted ©.