2017-05-06 20:35:00

Msgr. Alojzij Cvikl: Skupaj poživimo vero in zaupanje v Boga in ga prosimo, da bi sirene čim redkeje oznanjale nevarnost


BREZJE (sobota, 6. maj 2017, RV) – »Dragi sobratje duhovniki, drage gasilke in gasilci, dragi bratje in sestre! Obhajamo sv. mašo v čast sv. Florjanu, ki je pri nas eden najbolj čaščenih ljudskih svetnikov, eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili, zavetnik proti požarom in v povodnjih.« S temi besedami je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl začel pridigo med sveto mašo v narodnem marijanskem svetišču na Brezjah, ki jo je daroval za gasilce, ki so na Brezje poromali ob godu svojega zavetnika sv. Florjana.

Pozdrav

Pridiga

Molitev in prošnje

Pridiga msgr. Alojzija Cvikla
Kdo je bil sv. Florjan?

Bil je veteran rimske vojske v rimski provinci Norik, ki se je raztezala na ozemlju današnje Gornje Avstrije. Zgodovinski podatki o njegovem življenju so skromni, zagotovo vemo, da je v času v Deoklecijana, ki je zelo preganjal kristjane, preganjanje doletelo tudi njega, ker je bil kristjan in se ni hotel odreči svoji veri in darovati malikom. Zato so ga preganjali in na koncu vrgli v reko Enns, kjer je utonil. Čudovita je molitev sv. Florjana pred mučeniško smrtjo:

»Moj Bog in moj Gospod! Že od mladosti sem zaupal vate, zato te ne morem nikoli zatajiti. Tvoje ime naj bo hvaljeno v nebesih in na zemlji.  Zato se hočem bojevati in ti darovati svoje življenje. Tvoja mogočna roka naj me varuje in podpira. Vzemi me med svoje svete in izvoljene vojake, ki so že pred menoj pričali zate!«

Postavlja se nam vprašanje, od kod sv. Florijanu takšna notranja moč? V njegovi veri v Boga, ki je bila osebna in živ odnos zaupanja in predanosti. Kristjanom je največji vzgled naš Učitelj, Jezus Kristus. Tudi on ni šel na križ prisiljeno, tudi on ni sprejel smrti zaradi sebe, ampak se je prostovoljno dal na razpolago svojemu Očetu, ker je dobro vedel, da samo s čisto ljubeznijo in zvestobo do konca lahko odreši človeštvo. Druge poti ni videl in druge rešitve ni bilo.

Prav zato je bil sv. Florjan pripravljen podati se na pot za Kristusom, tudi na pot križa in trpljenja. Bil je pripravljen darovati svoje življenje, v zavesti, da to, kar je darovano Bogu, obrodi tisočere sadove. Florijanova neomajna vera in zaupanje v Boga nas nagovarjata. Bolj, ko so ga mučili, bolj je bil predan Bogu in zanj pričeval. Florjan je pravi pričevalec za Kristusa, lahko rečemo, da je postal ikona Kristusa, ki se je predal ljudem, ko je šel za nas na križ. Pravijo, da je mladi Florjan pogasil požar s tako malo vode, da so ljudje v tem videli čudež. Zato je Florjan zavetnik gasilcev. Ta verni in pogumni Florijan  je dan vam, dragi gasilci, v češčenje in kot vaš zavetnik. Naj vas vedno varuje pri vašem velikodušnem in plemenitem poslanstvu.

Vesel sem, da se število prostovoljcev,  gasilk in gasilcev v Sloveniji iz leta v leto povečuje. To kaže na vaš velik čut za bližnjega v vseh raznovrstnih stiskah. Pred desetletji je bilo vaše delo v večji meri vezano na gašenje požarov, danes pa je vaše delo bolj raznovrstno. Vidimo vas, ko pomagate ob prometnih nesrečah, ob poplavah, neurjih, naravnih nesrečah...  Skratka takrat, ko gre kaj narobe, ljudje kličejo vas. Spodbudno je, da se med gasilce vključuje vedno več mladih. To kaže, da imajo tudi mladi čut za ljudi v stiski, da nosijo v sebi čut solidarnosti in služenja, da mladi čutijo, da je človek srečen, ko je sposoben izstopiti iz sebe in priskočiti na pomoč bližnjemu, ko je ta v stiski.

Tukaj pri Materi Božji na Brezjah, se vam želim drage gasilke in gasilci danes ob tem vašem prazniku zahvaliti za vaš pogum in za vašo stalno pripravljenost, da radi priskočite na pomoč. Vemo, da so situacije, v katerih se znajdete, dan za dnem težje in vas dostikrat presegajo, kajti vi ste tisti, ki se morate v konkretnem primeru znajti, prav oceniti stvari in iskati rešitve.

Mnogokrat ljudje ne vidimo vsega vašega prizadevanja in niste deležni zahvale in priznanja, kot bi to bilo pošteno in prav. Še posebej ob tem mislim na čas, ko so našo deželo preplavile reke beguncev. Takrat ste bili med prvimi, ki ste priskočili na pomoč. Vaše delo je bilo naporno in požrtvovalno, pa je ostalo kje tudi skrito, kdaj tudi v senci drugih organizacij, ki so pred željo po pomoči postavljale in iskale promocijo zase.

Danes ob prazniku vašega zavetnika, sv. Florijana, bi vam želel na srce položiti misel, da vi sami zelo dobro veste kako zelo je pomembna in nujna vaša strokovna usposobljenost in vaša dobra telesna kondicija. Ob tem pa ne smete nikoli pozabiti ali zanemariti tiste druge, čisto človeške in duhovne plati vašega delovanja. Če boste na človeka v stiski gledali tudi po duhovni plati, potem boste zmogli zares v polnosti opravljati vaše zahtevno in vzvišeno poslanstvo. Sveti Janez Pavel II. je rad poudarjal, da ima vsak poklic tudi svojo duhovnost. Tako je tudi omenjal duhovnost gasilcev, ki je odraz nežnega in sočutnega Boga, ki človeka nikoli ne zapušča, ampak mu je še posebej blizu ob raznovrstnih preizkušnjah ni nesrečah, ki doletijo človeka. Svojo nežnost in sočutnost Bog izraža tudi po vas, drage gasilke in gasilci! To boste sposobni odražati takrat, če boste notranje bogati, sami napolnjeni z Božjo bližino. In takrat boste zares močni in pogumni, pa tudi nežni in sočutni.

Pomoč drugemu ob nesreči in nevarnosti pomeni za vas tveganje, kdaj celo tveganje svojega življenja. Sv. Florijan je sredi takratnega poganskega sveta, izžareval ljubezen Kristusa in skupaj s prvimi kristjani ponavljal: »Prejeli smo dar Sv. Duha, kar pomeni življenje Boga samega, prejeli smo ta dar zato, da ga lahko darujemo drugim!«

Spoštovane gasilke in gasilci! Danes smo prišli sem na Brezje, K Mariji Pomagaj, skupaj z vami tudi zato, da bi se tu vsi skupaj Bogu in materi Božji zahvalili za vašo plemenito službo. Prišli pa smo tudi z veliko prošnjo, naj vse vas pri vašem težkem, odgovornem in večkrat tudi zelo tveganem delu, spremlja Božji blagoslov in Marijino varstvo.

Zaupamo, da je sv. Florijan vaš velik priprošnjik pri Bogu
Pri vsakdanjem delu smo kdaj premalo hvaležni za delo tistih, ki so bili pred nami in so pustili otipljive sledi svojega dela, ki so nam v pomoč in zgled. Zato se pri tej sv. maši želimo danes posebej spomniti tudi vseh že pokojnih gasilk in gasilcev. Z zaupanjem prosimo naj dobri Bog čuva našo domovino in naše kraje pred požari, potresi, naraslimi vodami, prometnimi  in drugimi nesrečami. Skupaj poživimo vero in zaupanje v Boga in ga prosimo, da bi vaše gasilske sirene čim redkeje oznanjale nevarnost ali nesrečo. Naj vse spremlja nas ljubeča roka in varstvo Marije pomagaj! Amen.








All the contents on this site are copyrighted ©.