Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Kateheze

Kateheza papeža Frančiška: Marija, Mati upanja

Marija v težkih trenutkih vedno podpira naše korake, vedno nam pravi: 'Vstani, glej naprej, glej obzorje.' Kajti ona je Mati upanja. - AFP

10/05/2017 11:29

VATIKAN (sreda, 10. maj 2017, RV) – Papež Frančišek je katehezo med današnjo splošno avdienco posvetil Mariji, Materi upanja. Spregovoril je o njeni tihi navzočnosti in zvestobi, s katerima je hodila skozi mnoge temne trenutke svojega življenja, vse do Sinove smrti na križu.

Marija – pogumna žena

Marija je na svoji poti kot mati prehodila več kot samo eno noč. Od prve pojavitve v evangelijih se zdi, kot da bi bila neka oseba v drami. Ni bilo preprosto odgovoriti z »da« na angelovo povabilo. Pa vendar, v cvetu svoje mladosti je odgovorila s pogumom, čeprav ni ničesar vedela o usodi, ki jo čaka. »Marija se nam v tistem trenutku zdi kot ena od mnogih mater našega sveta, ki so pogumne do skrajnosti, kadar v svoje telo sprejmejo zgodovino novega človeka, ki se rojeva,« je zatrdil papež. Tisti »da« je prvi korak na »dolgem seznamu pokorščin«, ki bodo spremljale njeno pot kot matere. Marija se v evangelijih kaže kot »molčeča žena, ki pogosto ne razume vsega, kar se dogaja okoli nje, a ki vsako besedo in vsak dogodek premišljuje v svojem srcu«.

Marija – žena poslušanja in sprejemanja
Po papeževih besedah lahko v tej drži vidimo Marijin lep psihološki profil: »Ni žena, ki izgubi pogum pred življenjskimi negotovostmi, še posebej, ko se zdi, da nič ne gre v pravo smer. Niti ni žena, ki nasilno ugovarja, zmerja življenjsko usodo, ki pogosto kaže sovražni obraz. Nasprotno, je žena, ki posluša, ki sprejema življenje takšno, kot nam je dano, s svojimi srečnimi dnevi, a tudi s svojimi tragedijami, ki jih nikoli ne bi hoteli srečati. Vse do največje Marijine noči, ko je njen Sin pribit na les križa.« Sveti oče je pripomnil, naj ne pozabimo, da je Marija žena, ki posluša. Med upanjem in poslušanjem je namreč pomembna povezanost.

Matere ne izdajo
Vse do tega dne je Marija skoraj izginila iz evangeljske pripovedi. Pisatelji namigujejo na to počasno izginjanje njene navzočnosti, na njeno molčečnost pred skrivnostjo njenega Sina, ki je pokoren Očetu. A Marija se ponovno pojavi ravno v ključnem trenutku – ko se velik del prijateljev iz strahu razkropi. »Matere ne izdajo,« je dodal papež. »In v tistem trenutku pod križem nihče med nami ne more reči, katero trpljenje je bilo krutejše: trpljenje nedolžnega človeka, ki umre na razpelu križa, ali agonija matere, ki spremlja zadnje življenjske trenutke svojega sina.« Evangeliji so jedrnati in izredno diskretni. Navzočnost Matere zabeležijo s preprostim glagolom: »je stala«. Ničesar ne povejo o njenem odzivu, niti z eno potezo ne opišejo njene bolečine. O teh detajlih se je pozneje razbohotila domišljija poetov in umetnikov ter nam podarila podobe, ki so vstopile v zgodovino umetnosti in literature.

Marija »je«
Marija »je stala«, enostavno »je bila tam«. In tako ponovno vidimo mlado ženo iz Nazareta, ki so ji skozi leta že osiveli lasje, še vedno se oprijema Boga, ki ga je treba samo objeti, in življenja, ki je prispelo do praga najtrdnejše teme. »Marija je tam, zvesto navzoča, vsakokrat, ko je treba držati prižgano svečo na mračnem in meglenem kraju. Niti ona ne pozna usode o vstajenju, ki jo je njen Sin odpiral za vse nas. Tam je zaradi zvestobe načrtu Boga, ki se mu je prvi dan svoje poklicanosti izrekla kot dekla, a tudi zaradi svojega instinkta matere, ki preprosto trpi vsakokrat, ko je kje sin, ki preživlja trpljenje.« To so trpljenja mater, močnih žensk, ki prenašajo trpljenje svojih otrok.

Sredi prve Cerkve
Njo, Mater upanja, bomo ponovno našli na prvi dan Cerkve sredi skupnosti tako zelo slabotnih učencev: eden je zatajil, mnogi so pobegnili, vse je bilo strah. Marija pa je enostavno bila tam, na najbolj normalen način, kakor da bi to bila neka popolnoma naravna stvar: v prvi Cerkvi, oviti v luč vstajenja, a tudi v drgetanje prvih korakov, ki jih je morala storiti v svetu.

Naša Mati upanja
Zato jo vsi mi ljubimo kakor Mater. Nismo sirote, imamo Mater v nebesih, Sveto Božjo Mater. Uči nas krepost pričakovanja, tudi kadar se vse zdi brez smisla. Vedno zaupa v Božjo skrivnost, tudi kadar se zdi, da je Bog postal neviden zaradi zla sveta. »V težkih trenutkih, Marija, Mati, ki jo je Jezus podaril vsem nam, lahko vedno podpira naše korake, vedno nam lahko pove v srcu: 'Vstani, glej naprej, glej obzorje.' Kajti ona je Mati upanja,« je spodbudil papež Frančišek.

10/05/2017 11:29