VATIKAN (četrtek, 11. maj 2017, RV) – Svet škofovskih konferenc Latinske Amerike (Celam) je ta teden v San Salvadorju začel plenarno zasedanje. Škofje iz 22 latinskoameriških držav razpravljajo na temo Revna Cerkev za revne. Sporočilo jim je poslal tudi papež Frančišek in izrazil zaskrbljenost nad velikim pojavom korupcije na latinskoameriški celini. Spomnil pa je tudi na 300. obletnico čudežne najdbe Marijinega kipca iz Aparecide v reki Paraiba v Braziliji.
Trije ribiči
Po treh stoletjih čudežnega dogodka nam Marija iz Aparecide pomaga rasti v veri in
poglabljati pot apostolata. Sveti oče izpostavi tri vidike. Najprej spomni na tri
ribiče, revne može, ki so z družinami živeli sredi negotove vsakdanjosti, odvisni
od velikodušnosti in trdosrčnosti reke. Ob tej podobi lahko pomislimo na življenjske
težave mnogih naših bratov in sester. Kar povzroča največ bolečine, je, da se danes
zdi skorajda normalno njihovo spoprijemanje z enim od največjih grehov te celine,
kar je po papeževih besedah »korupcija, ki uničuje življenja in ljudi potiska
v skrajno revščino. Korupcija, ki uničuje celotno prebivalstvo, ko ga postavlja v
položaj negotovosti; korupcija, ki kakor rak požira vsakdanje življenje oseb.«
Marija
Drugi vidik, ki ga izpostavi papež v sporočilu, je Marija. Mati je pozorna, spremlja
življenje svojih otrok. Gre tja, kjer je nihče ne pričakuje. »V zgodbi o Aparecidi
jo srečamo sredi blata v reki. Tam čaka svoje otroke, tam je s svojimi otroki, sredi
njihovih bojev in iskanja.«
Srečanje
Srečanje ribičev z Marijo je tretji vidik, ki ga izpostavi papež. Njihove ribiške
mreže se niso napolnile z ribami, ampak z navzočnostjo, ki je napolnila njihovo življenje
in jim dala gotovost, da v svojih težavah in bojih niso bili sami. »Mreže, ki
se spreminjajo v skupnost, v skupnost vernega ljudstva, ki se izpoveduje kot grešno
in odrešeno, močno in vztrajno ljudstvo, ki se zaveda, da so njegove mreže, njegovo
življenje, napolnjene z navzočnostjo, ki ga opogumlja, naj ne izgubi upanja.«
Prenoviti upanje
Papež Frančišek zapiše, da nam Aparecida ne prinaša recepta, ampak ključe, načela,
male velike gotovosti, ki nas razsvetljujejo in prižigajo željo, da bi se osvobodili
vseh površinskih stvari in se vrnili h koreninam, k bistvenemu in k tisti drži, ki
je v prvotno Cerkev zasadila vero, zatem pa iz latinskoameriške celine naredila deželo
upanja. »Aparecida poziva k prenovi našega upanja sredi mnogih trdosrčnosti. Koliko
se še moramo naučiti o veri naših ljudi!« izpostavi sveti oče in škofe spodbudi:
»Ne bojmo se umazati se za naše ljudi in ne bojmo se blata zgodovine, da bi tako
obnovili upanje.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |