FATIMA (petek, 12. maj 2017, RV) – Ob 22.30 se je v kapelici prikazovanj začela večerna molitev rožnega venca s svečkami. Papež Frančišek se je najprej zbral v tihi molitvi. Sledil je blagoslov sveč, papež je svojo prižgal na velikonočni sveči, zatem pa zbrane vernike pozdravil.
»Čutim, da mi vas je zaupal Jezus«
»Čutim, da mi vas je zaupal Jezus, in sprejemam in izročam Jezusu vse, še posebej
tiste, ki to najbolj potrebujejo, kakor nas je naučila moliti Marija. Ona, mila in
skrbna Mati, naj jim izprosi Gospodov blagoslov,« je dejal papež na začetku nagovora.
Nad vse razdedinjene in nesrečne, katerim je bila ukradena sedanjost; nad vse izključene
in zavržene, katerim je zanikana prihodnost; nad vse sirote in žrtve krivičnosti,
katerim ni dovoljeno imeti preteklosti, naj pride Božji blagoslov, utelešen v Jezusu
Kristusu: »Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje
nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli
mir« (4 Mz 6,24-26).
S Kristusom in Marijo ostajamo v Bogu
»Ta blagoslov se je v polnosti izpolnil v Devici Mariji, kajti nobena druga stvaritev
ni videla sijati nad sabo Božjega obličja kakor ona, ki je dala človeško obličje Sinu
nebeškega Očeta,« je zatrdil sveti oče in dodal, da to obličje lahko mi sedaj
premišljujemo v zaporedju veselih, svetlih, žalostnih in slavnih trenutkov njegovega
življenja, ki jih obnavljamo v molitvi rožnega venca. »S Kristusom in Marijo ostajamo
v Bogu. Če namreč hočemo biti kristjani, moramo biti marijanski, moramo priznati temeljni,
življenjski in previdnostni odnos, ki povezuje Marijo in Jezusa in ki nam odpira pot,
ki vodi k njemu.«
Kdo je Marija za nas?
Romarji z Marijo. Kakšno Marijo? Učiteljico duhovnega življenja, ki je prva sledila
Jezusu po 'ozki poti' križa in nam tako dala zgled, ali z nedosegljivo Gospo, ki je
zatorej ni mogoče posnemati? Blaženo, ker je vedno in v vseh okoliščinah verovala
nebeškim besedam, ali pa svetinjico, h kateri se zatečemo, da bi za nizko ceno prejeli
usluge? Devico Marijo evangelija, ki jo časti Cerkev v molitvi, ali pa Marijo, ki
je skicirana s subjektivnimi občutljivostmi, ki jo vidijo, kako nepremično drži Božjo
roko pravičnosti, pripravljeno, da kaznuje: Marijo, ki je boljša od Kristusa, neusmiljenega
sodnika, bolj usmiljena od jagnjeta, žrtvovanega za nas?
Bog sodi z usmiljenjem
»Velika krivica se dela Bogu in njegovi milosti, kadar se na prvem mestu zatrjuje,
da so grehi kaznovani z njegovo sodbo, ne da bi najprej rekli, da so odpuščeni z njegovim
usmiljenjem, kakor nam to kaže evangelij.« Papež je poudaril, da moramo usmiljenje
postaviti pred sodbo. Božja sodba bo v vsakem primeru narejena v luči njegovega usmiljenja.
Očitno je, da Božje usmiljenje ne zanika pravičnosti, kajti Jezus je sprejel nase
posledice našega greha skupaj s potrebno kaznijo. On ni zanikal greha, ampak ga je
za nas plačal na križu. In tako smo v veri, ki nas pridružuje Kristusovemu križu,
svobodni od naših grehov; na stran postavljamo vsako obliko strahu in bojazni, saj
ta ne pripada tistemu, ki je ljubljen (glej 1 Jn 4,18). »Vsakokrat, ko se ozremo
na Marijo, spet verujemo v revolucionarno moč nežnosti in ljubezni. Pri njej vidimo,
da ponižnost in nežnost nista kreposti slabotnih, ampak močnih, ki jim ni treba slabo
ravnati z drugimi, da bi se počutili pomembne … Ta dinamika pravičnosti in nežnosti,
premišljevanja in hoje proti drugim naredi Marijo za cerkveni vzor evangelizacije«
(Evangelii gaudium, 288). »Da bi vsak med nami lahko z Marijo postal znamenje
in zakrament usmiljenja Boga, ki vedno odpušča, vse odpušča,« je dejal papež.
Naj me Mati vzame v naročje
Z Materjo Devico, ki nas drži za roko, in pod njenim pogledom, lahko z veseljem pojemo
o Gospodovih usmiljenjih. Lahko rečemo: »Moja duša poje tebi, Gospod. Usmiljenje,
ki ga je imel do vseh tvojih svetih in do vsega zvestega ljudstva, je prispelo tudi
do mene. Zaradi nadutosti mojega srca sem raztresen živel za svojimi ambicijami in
mojimi interesi, ne da bi mi uspelo zasesti kakšen prestol, o Gospod! Edina možnost
za poveličanje, ki jo imam, je tole: da me tvoja Mati vzame v naročje, me pokrije
s svojim plaščem in me postavi ob tvoje srce. Tako bodi.«
Uvod v molitev rožnega venca, ki se ga je molilo v različnih jezikih, je imel papež Frančišek. Po njegovem odhodu se je začela procesija s prižganimi svečami, sledila pa je sveta maša, ki jo je daroval kardinal Pietro Parolin.
All the contents on this site are copyrighted ©. |