2017-05-14 12:29:00

Papež Frančišek med opoldansko molitvijo pod vtisom romanja v Fatimo


TRG SV. PETRA (nedelja, 14. maj 2017, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan! Sinoči sem se vrnil z romanja v Fatimo. Pozdravimo fatimsko Marijo. Naša današnja marijanska molitev bo imela poseben pomen, poln spominov in prerokb za tistega, ki gleda na zgodovino z očmi vere.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se Kraljica nebeška na današnjo 5. velikonočno nedeljo z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

V Fatimi sem se potopil v molitev svetega vernega ljudstva, v molitev, ki tam teče kot reka že sto let, da bi izprosila materinsko Marijino zaščito za ves svet. Gospodu se zahvaljujem, da mi je dopustil napotiti se k nogam Device Matere kot romar upanja in miru. Iz srca se zahvaljujem škofom, škofu Leirie – Fatime, državnim oblastem, predsedniku države in vsem tistim, ki so prispevali svoje sodelovanje.

Od vsega začetka, ko sem v kapeli prikazovanj ostal dolgo časa v tišini, skupaj z molitveno tišino vseh romarjev, se je ustvarilo ozračje zbranosti in kontemplacije, v katerem so se odvili različni trenutki molitve. V središču vsega pa je bil in je Vstali Gospod, navzoč sredi svojega ljudstva v Besedi in v Evharistiji. Navzoč v tolikih bolnikih, ki so protagonisti liturgičnega in pastoralnega življenja Fatime, kakor tudi vsakega marijanskega svetišča.

Devica je v Fatimi izbrala nedolžno srce in preprostost malih Frančiška, Hijacinte in Lucije kot varuhe svojega sporočila. Ti otroci so ga vredno sprejeli tako, da so bili prepoznani kot zanesljive priče prikazovanj ter postali zgled krščanskega življenja. S kanonizacijo Frančiška in Hijacinte sem hotel predlagati vsej Cerkvi njun zgled pripadnosti Kristusu in evangeljskemu pričevanju. Vsej Cerkvi hočem predlagati, da ima skrb za otroke. Njuna svetost ni posledica prikazovanj, temveč zaradi zvestobe in gorečnosti, s katerima sta odgovorila na prejeti privilegij, da sta lahko videla Devico Marijo. Po srečanju z 'lepo Gospo', tako sta jo imenovala, sta pogosto molila rožni venec, delala pokoro, darovala žrtvice, da bi izprosila konec vojne ter za duše, ki so najbolj potrebne božjega usmiljenja.

Tudi danes tako zelo potrebujemo molitev in pokoro, da bi izprosili milost spreobrnjenja, da bi izprosili konec tolikim vojnam po vsem svetu, ki se vedno bolj širijo, kakor tudi konec nesmiselnim spopadom, velikim in majhnim, družinskim, ki maličijo obličje človeštva.

Pustimo se voditi svetlobi, ki prihaja iz Fatime. Naj bo Marijino Brezmadežno srce vedno naše zatočišče, naša tolažba ter pot, ki nas vodi h Kristusu.

Po molitvi in blagoslovu

Po molitvi in blagoslovu je papež Frančišek dejal: »Dragi bratje in sestre, Mariji, Kraljici miru izročam usodo ljudstev, ki jih prizadevajo vojne in spopadi, še posebej Bližnji vzhod. Številne nedolžne osebe so trdo preizkušane, tako kristjani, kot muslimani, bodisi pripadniki manjšin kot so Yazidi, saj so podvrženi tragičnemu nasilju in diskriminaciji. K svoji solidarnosti pridružujem tudi spomin v molitvi, se pa hkrati zahvaljujem vsem, ki jim priskočijo na pomoč v njihovih humanitarnih potrebah. Različne skupnosti spodbujam, da se podajo na pot dialoga in družbenega prijateljstva za graditev prihodnosti v spoštovanju, varnosti in miru, daleč od vsakršne koli vojne.

Včeraj je bil v Dublinu razglašen za blaženega duhovnik jezuit John Sullivan. Na Irskem je živel v devetnajstem in dvajsetem stoletju. Svoje življenje je posvetil duhovni formaciji mladih. Radi so ga imeli in ga iskali kot očeta revežev in trpečih. Zahvalimo se Bogu za njegovo pričevanje.

Z hvaležnostjo in vso prisrčnostjo se spomnimo vseh mam, tudi tistih naših, ki so v nebesih in jih izročimo Mariji, Jezusovi mami. Predlagam vam, da nekaj časa ostanemo v tišini, da vsak moli za svojo mamo.








All the contents on this site are copyrighted ©.