S papežem Frančiškom skozi minuli teden (8. – 13. maj 2017)

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (8. – 13. maj 2017)
Apostolsko romanje v Fatimo
Sveti oče se je včeraj vrnil s svojega dvodnevnega romanja v Fatimo, ki je sovpadalo s stoto obletnico Marijinih prikazovanj trem fatimskim pastirčkom. Dva od teh, Frančiška in Hijacinto, je med slovesno mašo razglasil za svetnika. Na njunem grobu je tudi molil. Sicer pa je celotno papeževo romanje bilo zaznamovano z molitveno zbranostjo. Kmalu po prihodu v petek, 12. maja, se je podal v fatimsko svetišče ter molil pred kipom fatimske Marije, ki ji je v dar prinesel zlato vrtnico. Zvečer je potekala tradicionalna molitev rožnega venca, blagoslov sveč in procesija. »Čutim, da mi vas je zaupal Jezus, in sprejemam in izročam Jezusu vse, še posebej tiste, ki to najbolj potrebujejo, kakor nas je naučila moliti Marija. Ona, mila in skrbna Mati, naj jim izprosi Gospodov blagoslov,« je dejal papež v pozdravu pred molitvijo rožnega venca.

Prav tako je zastavil vprašanje, kdo je Marija za nas: Učiteljica duhovnega življenja, ki je prva sledila Jezusu po 'ozki poti' križa in nam tako dala zgled, ali pa nedosegljiva Gospa, ki je zatorej ni mogoče posnemati? Blažena, ker je vedno in v vseh okoliščinah verovala nebeškim besedam, ali pa svetinjica, h kateri se zatečemo, da bi za nizko ceno prejeli usluge? Devica Marija evangelija, ki jo časti Cerkev v molitvi, ali pa Marija, ki je skicirana s subjektivnimi občutljivostmi, ki jo vidijo, kako nepremično drži Božjo roko pravičnosti, pripravljeno, da kaznuje: Marija, ki je boljša od Kristusa, neusmiljenega sodnika, bolj usmiljena od jagnjeta, žrtvovanega za nas?

Med sveto mašo je papež takole dejal: »Hvala, bratje in sestre, da ste me spremljali! Nisem mogel, da ne bi prišel sem in počastil Matere Device ter ji izročil njene sinove in hčere. Pod njenim plaščem se ne bodo izgubili. Po njenih rokah bosta prišla upanje in mir, ki ju potrebujejo in ki ju jaz prosim za vse moje brate in sestre po krstu in po človeškosti, predvsem pa za bolnike in invalidne, za zapornike in brezposelne, za revne in zavržene. Dragi bratje, prosimo Boga z upanjem, da bi nas ljudje slišali; in obrnimo se na ljudi z gotovostjo, da nam pomaga Bog.«

Sveti oče je besede namenil tudi bolnikom: »Dragi bolniki, živite vaše življenje kot dar in recite Mariji, kakor pastirčki, da se želite darovati Bogu z vsem srcem. Ne imejte se zgolj za prejemnike karitativne solidarnosti, ampak se čutite polno soudeleženi v življenju in poslanstvu Cerkve. Vaša tiha prisotnost, ki pa je zgovornejša od mnogih besed, vaša molitev, vsakodnevna daritev trpljenja v povezanosti s trpljenjem križanega Jezusa za zveličanje sveta, potrpežljivo in celo veselo sprejemanje vašega stanja so duhovni vir, dediščina za vsako krščansko skupnost. Ne sramujte se biti dragocen zaklad Cerkve.«

Kateheza: Marija, Mati upanja
Mariji je bila posvečena tudi papeževa kateheza med splošno avdienco v sredo. Imenoval jo je Mati upanja: »Ni žena, ki izgubi pogum pred življenjskimi negotovostmi, še posebej, ko se zdi, da nič ne gre v pravo smer. Niti ni žena, ki nasilno ugovarja, zmerja življenjsko usodo, ki pogosto kaže sovražni obraz. Nasprotno, je žena, ki posluša, ki sprejema življenje takšno, kot nam je dano, s svojimi srečnimi dnevi, a tudi s svojimi tragedijami, ki jih nikoli ne bi hoteli srečati. Vse do največje Marijine noči, ko je njen Sin pribit na les križa … V težkih trenutkih, Marija, Mati, ki jo je Jezus podaril vsem nam, lahko vedno podpira naše korake, vedno nam lahko pove v srcu: 'Vstani, glej naprej, glej obzorje.' Kajti ona je Mati upanja.«

Ostali dogodki …
S papežem Frančiškom so se minuli teden srečali udeleženci konference, ki jo je pripravila vatikanska zvezdarna. Sprejel pa je tudi skupnost duhovnikov portugalskega kolegija v Rimu. »Duhovniku, ki pozabi na Mater, nekaj manjka, predvsem v težkih trenutkih. Je, kakor da bi bil sirota, medtem ko v resnici to ni. Pozabil je na svojo mater. V težkih trenutkih namreč otrok vedno gre k svoji mami. In Božja Beseda nas uči, naj smo kakor otroci v materinem naročju. Njo glejte in pustite, da vas ona gleda, saj je vaša Mati in vas zelo ljubi. Pustite, naj vas gleda, da bi se tako naučili biti ponižnejši in tudi pogumnejši pri hoji za Božjo besedo; da bi sprejeli objem njenega Sina Jezusa in trdni v tem prijateljstvu ljubili vsako osebo po zgledu Kristusovega Srca, s tem pa v njem našli življenje, upanje in mir.« Naša Mati je v Božjem srcu. Skrivnost tega dekleta iz Nazareta nam ni tuja. Ni »ona tam in mi tukaj«. Povezani smo. Bog se ozira s svojim pogledom ljubezni (glej Lk 1,48) tudi na vsakega moškega in vsako žensko, z imenom in priimkom! Njegov pogled ljubezni je na vsakem med nami.