Homilija svetega očeta: Jezusova ljubezen nima mere

VATIKAN (četrtek, 18. maj 2017, RV) – Jezusova ljubezen nima mere. Ni kakor posvetne ljubezni, ki iščejo oblast ali nečimrnost. Jedro krščanskega življenja je Božja ljubezen. Poslanstvo kristjanov pa je prinašati ljudem veselje. To so bili poudarki današnje homilije papeža Frančiška med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

Izhajal je iz besed iz evangeljskega odlomka: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil.« Te Jezusove besede poudarjajo neskončnost njegove ljubezni. Papež je dejal, da nam naroča, naj ostanemo v Njegovi ljubezni, ker je le-ta ljubezen Očeta. Vabi nas tudi, da bi se držali Njegovih zapovedi. Te so osnova, temelj, a držati se je treba vseh stvari, ki nas jih je Jezus naučil: zapovedi vsakdanjega življenja, ki predstavljajo način krščanskega bivanja.

»Druge ljubezni« nas oddaljijo od Jezusove ljubezni
Seznam Jezusovih zapovedi je zelo obširen, a jedro je eno samo: to je Očetova ljubezen do Njega in Njegova ljubezen do nas. »Obstajajo druge ljubezni. Tudi svet nam predlaga druge ljubezni: na primer ljubezen do denarja, ljubezen do nečimrnosti, šopirjenja, ljubezen do nadutosti, ljubezen do oblasti, tudi delanja krivičnih stvari, da bi imeli več oblasti … To so druge ljubezni, ki niso Jezusove in niso Očetove. On nas naproša, naj ostanemo v Njegovi ljubezni, ki je Očetova ljubezen. Pomislimo na te druge ljubezni, ki nas oddaljijo od Jezusove ljubezni. Obstajajo tudi druge mere za ljubezen: ljubiti na pol ne pomeni ljubiti. Nekaj je imeti rad, drugo pa je ljubiti.«

Božja ljubezen nima mere
Ljubiti je več kakor imeti rad. Papež Frančišek se je tako vprašal, katera je »mera za ljubezen«: »Mera za ljubezen je ljubiti brez mere.« Če se držimo zapovedi, ki nam jih je dal Jezus, bomo ostali v Njegovi ljubezni, ki je ljubezen Očeta: »Brez mere. Brez te mlačne ali koristoljubne ljubezni.« Gospoda bi lahko vprašali, zakaj nas vendar spominja na te stvari: »Da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« Očetova ljubezen prihaja k Jezusu, Jezus pa nas uči poti ljubezni: »Odprto srce, ljubiti brez mere, pustiti ob strani druge ljubezni.«

Poslanstvo kristjana je prinašati ljudem veselje
Velika ljubezen do Njega je ostati v tej ljubezni in veselju. Ljubezen in veselje sta dar, za katerega moramo Gospoda prositi. »Nedavno je bil neki duhovnik imenovan za škofa. Šel je k svojemu ostarelemu očetu, da bi mu povedal novico. Ta ostareli mož, že upokojen, ponižen človek, ki je bil celo življenje delavec, ni hodil na univerzo, a imel je modrost življenja. Sinu je svetoval le dve stvari: 'Bodi pokoren in prinašaj veselje ljudem.'« Ta človek, je nadaljeval papež, je razumel, da je potrebno biti pokoren Očetovi ljubezni, ne imeti drugih ljubezni, biti pokoren temu daru in zatem, ljudem prinašati veselje.

»In mi, kristjani, laiki, duhovniki, posvečene osebe, škofje, moramo ljudem prinašati veselje. Toda zakaj? Zaradi tega, zaradi ljubezni, brez vsake koristi, zgolj zaradi ljubezni. Naše krščansko poslanstvo je prinašati ljudem veselje.« Naj Gospod varuje ta dar ostajanja v Jezusovi ljubezni, da bi lahko ljudem prinašali veselje.