Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Srečanja in dogodki

Papež Frančišek: Človek in ne denar naj je cilj ekonomije

Papež Frančišek med avdienco z novimi veleposlaniki

18/05/2017 11:09

VATIKAN (četrtek, 18. maj 2017, RV) – Papež je dopoldne sprejel v avdienco veleposlanike Kazahstana, Mavretanije, Nepala, Nigra, Sudana ter Trinidada in Tobaga. V govoru se je dotaknil mednarodnih razmer, problematiziral vlogo ekonomije in financ ter opozoril na fundamentalizem in instrumentalizacijo verstev.

Ekonomija in finance
Mednarodni scenarij je zaznamovan s precejšnjo kompleksnostjo in prekrit s temnimi oblaki. Zato je pomembno večje zavedanje obnašanj in dejanj, ki so potrebna, da bi se podali na pot miru, ki bi zmanjšala napetosti. Med dejavniki, ki izostrujejo probleme, sta po papeževih besedah ekonomija in finance. Namesto da bi služile konkretnemu človeku, so organizirane predvsem za služenje samim sebi. Izmikajo se kontroli javnih oblasti, ki vzdržujejo odgovornost za skupno dobro, a jim vendarle primanjkujejo nujni vzvodi za brzdanje pretiranih apetitov nekaterih.

Uporaba sile je zadnja rešitev
Papež je izpostavil, da vedno pogosteje opažamo, kako se »uporabe sile« ne razume kot »zadnje rešitve« (ultima ratio), ampak vedno pogosteje kot eno od sredstev, ki je na razpolago za uporabo, ne da bi se pri tem poglobljeno ocenilo posledice. Naslednji dejavnik, ki povečuje konflikte, je fundamentalizem, zloraba vere za upravičevanje žeje po oblasti, instrumentalizacija svetega Božjega imena, da bi se na vsak način doseglo lasten načrt hegemonije.

Cilj ekonomije naj je človek
Papež Frančišek je zatrdil, da je na degradacije in nevarnosti, ki jih te povzročajo za mir na svetu, treba odgovoriti z izgrajevanjem ekonomije in financ, ki bodo odgovorne za usodo človeka in skupnosti. »Človek in ne denar naj ponovno postane cilj ekonomije,« je poudaril.

Božje ime se časti z reševanjem in ne ubijanjem življenj
Nadaljeval je, da je k razhajanjem treba pristopati »s pogumno potrpežljivostjo dialoga in diplomacije«, z iniciativami za srečanja in pobudami miru, ne pa z izkazovanjem moči ter njene nagle in nepremišljene uporabe. Nujno je izolirati vsakega, ki si hoče versko pripadnost in identiteto spremeniti v razlog za sovraštvo do vseh drugih. »Vsakemu, ki na ta način kazi podobo Boga, se je treba enoglasno zoperstaviti in tako pokazati, da se Božje ime časti z reševanjem in ne ubijanjem življenj, s prinašanjem sprave in miru in ne s spori in vojnami, z usmiljenjem in sočutjem in ne z brezbrižnostjo in nasilnostjo.« Če se bo odločno hodilo po tej poti, bosta napredovala tudi mir in pravičnost, ki sta pogoja za ravnovesje in razvoj za vse.

18/05/2017 11:09