S
papežem Frančiškom skozi minuli teden (15. – 20. maj 2017)
Splošna
avdienca: Marija Magdalena
»Vsak človek je ljubezenska zgodba, ki jo Bog piše na tej zemlji,« je dejal
papež Frančišek pri katehezi med splošno avdienco v sredo. V osredju je bila Marija
Magdalena, ki se zgodaj zjutraj odpravi k Jezusovemu grobu, a njegovega telesa tam
ne najde. In medtem ko stoji sključena blizu groba, z očmi, polnimi solz, jo Bog preseneti
na najbolj nepričakovan način. Evangelist Janez izpostavi, kako vztrajna je njena
slepota. Ne zaveda se navzočnosti dveh angelov, ki jo sprašujeta, in niti ne posumi
v človeka za njenim hrbtom, za katerega misli, da je vrtnar. Zatem pa odkrije najbolj
pretresljiv dogodek v človeški zgodovini, ko jo Jezus vendarle pokliče po imenu: »Marija!«
»Kako lepo je pomisliti, da se je Vstali prvič prikazal na tako zelo oseben način!
Da obstaja nekdo, ki nas pozna, ki vidi naša trpljenja in razočaranja, ki je ganjen
ob nas in ki nas kliče po imenu. To je zakon, ki je vklesan v strani evangelija. Okoli
Jezusa so mnoge osebe, ki iščejo Boga. Najbolj izjemna stvarnost pa je, da je predvsem
Bog tisti, ki veliko prej skrbi za naše življenje, ki ga želi ponovno dvigniti. In
za to nas kliče po imenu, saj pozna osebno obličje vsakega. Vsak človek je ljubezenska
zgodba, ki jo Bog piše na tej zemlji.«
Nogometaši
Juventusa in Lazia
S papežem Frančiškom so se prejšnji teden srečali nogometaši Juventusa in Lazia. »Če
upoštevamo čar in vpliv, ki ju ima profesionalni nogomet na osebe, predvsem na mlade,
imate pomembno odgovornost,« jim je dejal. »Tisti, ki se jih ima za 'prvake'
z lahkoto postanejo referenčne osebnosti. Zato je vsaka tekma dokaz ravnovesja, samoobvladovanja
in upoštevanja pravil. Kdor s svojim obnašanjem zna vse to dokazati, postane zgled
za svoje občudovalce. To je tisto, kar želim vsakemu med vami: da bi bili pričevalci
lojalnosti, poštenosti, sloge in človeškosti.«
Cilj
ekonomije naj je človek
»Človek in ne denar naj ponovno postane cilj ekonomije,« je papež dejal novim
veleposlanikom šestih držav, ki so mu prejšnji teden izročili poverilna pisma. Dotaknil
se je problematične vloge ekonomije in financ v današnjem svetu ter opozoril na fundamentalizem:
»Nujno je izolirati vsakega, ki hoče versko pripadnost in identiteto spremeniti
v razlog za sovraštvo do vseh drugih. Vsakemu, ki na ta način kazi podobo
Boga, se je treba enoglasno zoperstaviti in tako pokazati, da se Božje ime časti z
reševanjem in ne ubijanjem življenj, s prinašanjem sprave in miru in ne s spori in
vojnami, z usmiljenjem in sočutjem in ne z brezbrižnostjo in nasilnostjo.«
Bolezen
je priložnost za srečanje
Papež se je srečal z obolelimi za Huntingtonovo boleznijo in jih spodbudil: »Za
Jezusa bolezen ni bila nikoli ovira za srečanje s človekom, ravno nasprotno. Učil
nas je, da je človeška oseba vedno dragocena, vedno ima dostojanstvo, ki ga nič in
nihče ne more odstraniti, niti bolezen. Slabotnost ni zlo. Zaradi bolezni, ki je izraz
slabotnosti, ne moremo in ne smemo pozabiti, da v Božjih očeh naša vrednost vedno
ostane neprecenljiva. Tudi bolezen je lahko priložnost za srečanje, podarjanje, solidarnost.
Nihče med vami naj se nikoli ne čuti samega, nihče naj se ne čuti kot breme, nihče
naj ne čuti želje po begu. Ste dragoceni v Božjih očeh, dragoceni ste v očeh Cerkve.«
V
središču ekonomije naj je oseba
»Pospeševati celostni človeški razvoj zahteva dialog in upoštevanje potreb in
želja ljudi, zahteva poslušanje revnih in njihovih vsakodnevnih izkušenj dodatnega
odrekanja, pri čemer si je treba domisliti specifične odgovore v konkretnih situacijah,«
je dejal papež fundaciji Centesimus Annus – Pro Pontifice. Kot je zatrdil,
je znotraj skupnosti ter med skupnostmi in poslovnim svetom treba vzpostaviti strukture
posredništva, ki bodo lahko »povezale osebe in vire ter tako sprožile procese,
v katerih bodo revni ljudje glavni protagonisti in naslovniki«. Takšen pristop
k ekonomski dejavnosti, ki torej sloni na osebi, bo spodbudil pobude in kreativnost,
podjetniškega duha, delovno in podjetniško skupnost ter na ta način pospeševal družbeno
vključevanje in rast učinkovite kulture solidarnosti.
Jezusova ljubezen
Sveti oče nadaljuje s petki
usmiljenja. Ta petek se je odpravil obmorsko mestece Ostia in blagoslovil nekaj
stanovanj. Med eno od jutranjih maš v Domu
svete Marte pa je govoril o Jezusovi ljubezni. Dejal je, da je seznam Jezusovih
zapovedi zelo obširen, a jedro je eno samo: to je Očetova ljubezen do Njega in Njegova
ljubezen do nas: »Obstajajo druge ljubezni. Tudi svet nam predlaga druge ljubezni:
na primer ljubezen do denarja, ljubezen do nečimrnosti, šopirjenja, ljubezen do nadutosti,
ljubezen do oblasti, tudi delanja krivičnih stvari, da bi imeli več oblasti … To so
druge ljubezni, ki niso Jezusove in niso Očetove. On nas naproša, naj ostanemo v Njegovi
ljubezni, ki je Očetova ljubezen. Pomislimo na te druge ljubezni, ki nas oddaljijo
od Jezusove ljubezni. Obstajajo tudi druge mere za ljubezen: ljubiti na pol ne pomeni
ljubiti. Nekaj je imeti rad, drugo pa je ljubiti.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |