Sveta maša v župniji sv. Petra Damianija: Jezik krotkosti in obzirnosti

RIM (ponedeljek, 22. maj 2017, RV) – »Jezik kristjanov, ki varujejo Svetega Duha, ki nam je bil podarjen, tistih, ki vedo, da imajo Duha, ki jim razlaga resnico – ta jezik je poseben jezik. Ni potrebno, da govorijo v latinščini: ne, ne. Gre za nek drug jezik. To je jezik krotkosti in obzirnosti.« Tako so se glasile besede papeža Frančiška med včerajšnjo sveto mašo v rimski župniji sv. Petra Damianija.

Njegova homilija je izhajala iz Jezusove obljube svojim med zadnjo večerjo, da jim bo poslal Duha resnice (Jn 14,16-17). Sveti Duh je v nas, v vsakem izmed nas. Na nekem drugem mestu v Novi zavezi nam apostol Pavel reče, naj »varujemo« Svetega Duha, naj ga ne žalostimo (Ef 4,30). V Prvem Petrovem pismu pa beremo, da nam bo ta Duh pomagal slaviti Kristusa v naših srcih. Peter pravi tudi, naj bomo pripravljeni na odgovor vsakemu, ki nas sprašuje za razlage. Vendar pa je to potrebno storiti »s krotkostjo in obzirnostjo« (1 Pt 3,15).

Jezik krotkosti in obzirnosti
Na tem mestu se je sveti oče zaustavil ob »jeziku kristjanov«. Je naša drža drža krotkosti ali jeze in grenkobe? »Jezik Svetega Duha je krotak, Cerkev ga imenuje 'sladki gost duše', saj je krotak in nam daje krotkost ter obzirnost. Vedno spoštuje druge. In nas uči spoštovati druge.« Hudič, ki nas zna oslabiti v služenju Bogu in tudi v tem varovanju Svetega Duha znotraj nas, pa bo naredil vse, da naš jezik ne bi bil jezik krotkosti in obzirnosti.

Z govoricami sami oddaljimo ljudi
Papež Frančišek je spomnil na temo, o kateri spregovori večkrat: na govorice in obrekovanje. Na to, ter na notranje boje med verniki, pogosto naletijo ljudje, ki se sicer približajo župniji v iskanju miru, obzirnosti in krotkosti. Tako razočarano odidejo. Mi smo tisti, ki jih oddaljimo. Ne dopustimo, da bi se nadaljevalo delo Svetega Duha, ki privlači ljudi. To je po papeževih besedah najbolj običajen greh v naših krščanskih skupnostih. Skupnost, ki ne varuje Svetega Duha s krotkostjo in obzirnostjo, je kakor kača z dolgim jezikom – kot tista, ki jo potepta Marija in jo upodablja tudi kip v cerkvi sv. Petra Damianija. Neki župnik je papežu nekoč dejal, da so v njegovi župniji nekateri, ki bi obhajilo lahko prejeli kar pri vratih, saj z jezikom, ki ga imajo, dosežejo do oltarja!

Govorice so sovražnik, ki uničuje naše skupnosti. Papeža Frančiška zaradi tega »boli srce«, saj je kakor da bi drug proti drugemu metali kamenje. Hudič pa se pri tem »karnevalu« zabava. Prosimo za milost, da bi varovali Svetega Duha, ki je v nas, da ga ne bi žalostili, in da bi bila naša drža pred vsemi »drža krotkosti in obzirnosti, kajti tako Sveti Duh ravna z nami: s krotkostjo in obzirnostjo«.