Kardinal Parolin pisal udeležencem Globalne platforme v Cancunu

VATIKAN (četrtek, 25. maj 2017, RV) – Od 22. do 26. maja v mehiškem mestu Cancun poteka Globalna platforma za zmanjševanje tveganj nesreč. Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je poslal pismo mehiškemu predsedniku Enriquu Peñi Nietu, ki srečanju tudi predseduje.

V njem izpostavi, da leto 2017 predstavlja pomembno fazo za opredelitev in konkretizacijo najučinkovitejših načinov za uresničitev sporazumov, ki so bili sprejeti leta 2015: dokument Sendai, ki opredeljuje cilje za zmanjšanje tveganj nesreč do leta 2030, Agenda 2030 o trajnostnem razvoju in Pariški sporazum o podnebnih spremembah. Med osnovnimi izzivi je integracija med dejavnostmi, ki bodo pomagale zmanjšati tveganja nesreč, in dejavnostmi, ki bodo usmerjene v celostni človeški razvoj, odpravljanje revščine, boj proti družbenemu izključevanju, prilagajanje klimatskim spremembam in njihovo blažitev.

Kardinal Parolin poudari tri vidike. Na prvem mestu izpostavi potrebo po okrepitvi dejavnosti na področju preventive, vzgoje in formacije, da bi se zmanjšalo izgube, človeške in ekonomske, ki  jih povzročajo naravne nesreče. Drugi vidik opozarja na pomembnost, da se tako imenovani procesi ozaveščanja usmerijo tudi na najranljivejše prebivalstvo. Tretji vidik se nanaša na zavedanje, da imajo žrtve in najranljivejše prebivalstvo bistveno vlogo v samih procesih preventive, reagiranja in rekonstrukcije.

Pravilna izvedba treh prej naštetih dokumentov po kardinalovem prepričanju zahteva spremembo miselnosti in življenjskih stilov. Ko govorimo o prihodnosti človeštva, se ne moremo omejiti samo na specifična tehnična ali sektorska področja. Govorimo namreč o vrednotah, odgovornosti, solidarnosti, kar vključuje dobro celotne človeške družine, zapiše kardinal Parolin in sklene z besedami iz okrožnice papeža Frančiška Laudato si': »Ko se ljudje osredinijo na same sebe in zaprejo v svojo vest, se krepi pohlep. Zato ne mislimo le na možnost hudih vremenskih pojavov ali na velikanska naravna opustošenja, temveč tudi na katastrofe, ki jih prinašajo družbene krize, kajti obsedenost s potrošniškim življenjskim slogom, zlasti še če si ga morejo privoščiti le nekateri, lahko izzove le nasilje in medsebojno uničenje.«