Papež Frančišek: Spomin, molitev in misijon – Galileja, nebo in svet

VATIKAN (petek, 26. maj 2017, RV) – Kristjanovo mesto je v svetu, da bi oznanjal Jezusa, toda njegov pogled je usmerjen v nebo, da bi bil povezan z Njim. To je bil poudarek današnje papeževe homilije med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Njegovo premišljevanje je izhajalo iz treh besed, ki so oporne točke kristjanove poti: spomin, molitev in svet.

Galileja – milost spomina
Vstali Jezus učencem reče, naj gredo pred njim v Galilejo. Tam se je zgodilo prvo srečanje z Gospodom. Vsakdo izmed nas ima svojo Galilejo: kraj, kjer se je Jezus razodel prvič, kjer smo ga spoznali in doživeli tisto veselje in navdušenje hoje za njim. Da bi bili dobri kristjani, je nujno, da se spominjamo prvega srečanja z Jezusom ali sledečih srečanj. »Milost spomina« je tisto, kar mi da gotovost v trenutku preizkušnje.

Povezanost z Jezusom v molitvi in oznanjati Njegovo besedo v svetu
Druga oporna točka je molitev. Jezus se po vnebohodu ne loči od nas. Fizično da, toda še vedno je povezan z nami in posreduje za nas. Očetu kaže rane, ceno, ki jo je plačal za nas, za naše zveličanje. Prositi moramo torej za milost kontemplacije neba, za milost molitve, za povezanost z Jezusom v molitvi, ki nas v tem trenutku posluša in je z nami. Tretja beseda, ki jo je poudaril papež, pa je bila svet. »Jezus pred odhodom – kakor smo slišali včeraj v evangeliju o vnebohodu – učencem reče: 'Pojdite po svetu in naredite vse za učence.' Pojdite: mesto kristjana je svet, da bi oznanjal Jezusovo besedo, da bi povedal, da smo odrešeni, da je On prišel, da bi nam podaril milost, da bi nas vse povedel s seboj pred Očeta.«

Spomin, molitev in misijon – Galileja, nebo in svet
To je »topografija krščanskega duha«, tri oporne točke našega življenja: spomin, molitev in misijon. Tri besede naše poti: Galileja, nebo in svet. »Kristjan se mora gibati v teh treh razsežnostih in prositi za milost spomina: 'Da ne bi pozabil trenutka, ko si me izvolil, da ne bi pozabil trenutkov, ko sva se srečala.' Tako reči Gospodu. In nato moliti, gledati v nebo, kajti On je tam, da posreduje. On posreduje za nas. Ter zatem oditi v misijon: to ne pomeni, da morajo vsi v tujino; oditi v misijon pomeni živeti in pričevati za evangelij, pomeni ljudem pokazati, kakšen je Jezus. In sicer s pričevanjem in z Besedo, kajti če govorim, kakšen je Jezus, kakšno je krščansko življenje, in živim kot pogan, to ne koristi. Misijon ni dober.«

Veselje, ki nam ga nihče ne more odvzeti
Ko pa živimo v spominu, molitvi in misijonu, je krščansko življenje lepo in tudi veselo. Zadnje Jezusove besede v današnjem evangeljskem odlomku so: »Tisti dan, dan, ko boste tako živeli krščansko življenje, boste vse vedeli in nihče vam ne bo mogel odvzeti vašega veselja.« Nihče, saj imam spomin na srečanje z Jezusom, imam gotovost, da je Jezus v tem trenutku v nebesih in posreduje zame, je z menoj, ter jaz molim in imam pogum, da povem, da grem ven iz sebe in povem drugim ter s svojim življenjem pričujem, da je Gospod vstal, da živi. »Spomin, molitev, misijon. Naj nam Gospod da milost, da bi razumeli to topografijo krščanskega življenja in šli naprej z veseljem, s tistim veseljem, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti.«