Papež Frančišek: So pravi podjetniki in so špekulanti. Bati se je treba špekulantov, ne podjetnikov

GENOVA (sobota, 27. maj 2017, RV) – »Dober dan vsem! Jaz…« S temi besedami je papež Frančišek začel odgovor na vprašanje, ki ga je postavil podjetnik Ferdinando Garre, med srečanjem s svetom dela, med pastoralnim obiskom Genove, a je bil prekinjen z vzkliki: »Francesco, Francesco…« »Prvič sem v Genovi in to da smo tako blizu pristanišča me spominja, od kje je odšel moj oče. Zaradi tega sem zelo ganjen, hvala za vaš sprejem.«

Gospod Ferdinando Garré, podjetnik na področju popravila ladij
»Pri našem delu se moramo bojevati s številnimi ovirami: s pretirano birokracijo, počasnost javnih odločitev, pomanjkanje primernih služb in struktur, ki pogosto ne omogočajo sprostitev najboljših moči tega mesta. To težko pot delimo skupaj z našim kaplanom, spodbuja nas tudi naš nadškof, kardinal Angelo Bagnasco. Na vas, svetost, se obračamo s prošnjo za besedo bližine. Besedo, ki nas bo okrepila in spodbudila glede ovir s katerimi se vsak dan spopadamo.«

Papež Frančišek
»Poznam vprašanja. Za nekatere sem si zapisal  misli, s katerimi odgovoriti, s svinčnikom v roki, da si zapišem, kar mi ob tem pride na misel. Ta vprašanja o svetu dela sem želel dobro premisliti, da bi dobro odgovoril, saj je danes delo tveganje, je svet, v katerem se delo ne smatra z dostojanstvom, ki ga ima in ki ga da. Najprej eno uvodno pojasnilo. To je: Področje dela je človeška prioriteta. Zato je krščanska prioriteta, je naša prioriteta in tudi papeževa prioriteta. Prvo zapoved, ki jo je Bog dal Adamu je: 'Pojdi, delaj na zemlji, da bo rastlo, gospoduj ji. Vedno je bilo prijateljstvo med Cerkvijo in delom, začenši pri Jezusu, delavcu. Kjer je delavec, tam je zanimanje in ljubeč pogled Gospoda in Cerkve, mislim, da je jasno. Zelo lepo je to vprašanje, ki prihaja od podjetnika, inženirja. V načinu, kako govori o podjetju, pridejo na površje značilne kreposti podjetnika. Ker je to vprašanje postavil podjetnik, bomo govorili o njih. Ustvarjalnost, ljubezen do svojega podjetja, strast, ponos do dela rok in razuma, tako svojih kot delavcev. Podjetnik je temeljni lik vsake dobre ekonomije. Ni dobre ekonomije brez dobrega podjetnika.« Ko je papež hotel ponoviti stavek, so začeli ploskati. »Brez vaše sposobnosti ustvariti, ustvariti delo, ustvarjati proizvode. V tvojih besedah se sliši tudi spoštovanje do mesta, to je razumljivo, do svoje ekonomije, do oseb, do kvalitete delavcev in tudi do okolja, morja. Pomembno je prepoznati kreposti delavcev in delavk. Njihova potreba, da delo opravijo dobro, kajti delo je potrebno dobro opraviti. Včasih se misli, da delavec dela dobro samo zato, ker je plačan. To je veliko nespoštovanje delavcev in dela, kajti zanika dostojanstvo dela, ki izhaja ravno iz tega, da se dela zaradi dostojanstva zaradi časti. Dober podjetnik, poskušal bom orisati lik dobrega podjetnika. Pravi podjetnik pozna svoje delavce, saj dela ob njih in dela z njimi. Ne smemo pozabiti, da podjetnik mora biti predvsem delavec. Če nima izkušnje dostojanstva dela, ne bo dober podjetnik. Z delavci deli napor in veselje dela, rešuje skupaj z njimi probleme, skupaj z njimi ustvarja kaj novega in ko mora koga odpustiti, je to vedno boleča odločitev, in je ne bi storil, če ne bi bilo potrebno. Noben dober podjetnik rad odpušča svoje ljudi. Tisti, ki misli, da bo rešil problem svojega podjetja z odpuščanjem ljudi, ni dober podjetnik, je trgovec. Danes prodaja svoje ljudi, jutri bo prodal svoje lastno dostojanstvo. Ob tem vedno trpi in včasih se iz tega trpljenja porodijo ideje, ki preprečijo odpuščanje. To je dober podjetnik. Spomnim se, bilo je skoraj pred enim letom pri maši v Domu sv. Marte ob 7. uri zjutraj. Ob izhodu vsakega, ki je tam, pozdravim. Približal se neki mož. Jokal je. Rekel je: 'Prišel sem prositi za milost, sem skoraj na koncu, in moram podpisati sklep o začetku stečajnega postopka. To bi pomenilo odpustiti šestdeset, šestdeset delavcev, in tega nočem, saj čutim, da s tem odpustim sebe!' In ta mož je jokal. To je dober podjetnik. Bojeval se je in molil za svoje ljudi, ker so bili 'njegovi', so: 'moja družina.«

Pravi podjetniki in špekulanti

Ena od bolezni ekonomije je postopno spreminjanje podjetnikov v špekulante. Podjetnika nikakor ne smemo imeti za špekulanta. To sta dva različna tipa. Podjetnik se ne sme spremeniti v špekulanta. Špekulant je lik, ki je podoben tistemu, ki ga je Jezus v evangeliju imenoval 'najemnik', ki je v nasprotju z Dobrim pastirjem. Špekulant nima rad svojega podjetja, nima rad delavcev, ampak vidi podjetje in delavce kot sredstvo za dobiček. Uporablja, uporablja podjetje in delavce za ustvarjanje dobička. Zanj odpuščanje, predstavitev podjetja ne predstavljajo nobenega problema, saj špekulant uporablja, instrumentalizira, 'je' osebe in sredstva za svoj cilj, dobiček. Ko imajo ekonomijo v rokah dobri podjetniki, so podjetja prijazna do ljudi in tudi do revnih. Ko pa preide v roke špekulantov, vse se pokvari. S špekulantom ekonomija izgubi obličje, izgubi obraze. Je ekonomija brez obrazov. Odmišljena ekonomija. Za odločitvami špekulanta niso osebe in torej se ne vidi oseb, ki jih je potrebno odpustiti, odstraniti. Ko ekonomija izgubi stik  z obrazi konkretnih oseb, postane brezoblična ekonomija in torej neusmiljena ekonomija. Bati se je treba špekulantov, ne podjetnikov. Ne, ne bojte se podjetnikov, saj jih je veliko dobrih! Bojte se špekulantov. Neverjetno je, da včasih politični sistem, kot se zdi, spodbuja bolj tistega, ki špekulira glede dela, in ne tistega, ki v resnici vlaga in verjame v to delo. Zakaj? Ker (politika) ustvarja birokracijo in kontrolo, izhajajoč iz predpostavke, da so subjekti ekonomije špekulanti, in tako, tisti, ki to ni, je na slabšem, in tisti, ki je, pa uspe najti sredstva, da pretenta kontrolo in doseže svoj namen. Ve se, da pravilniki in zakoni mišljeni za nepoštene, na koncu kaznujejo poštene. Danes je še dosti resničnih podjetnikov, poštenih podjetnikov, ki imajo radi svoje delavce, ki imajo radi podjetje, ki delajo ob njih, da gre podjetje naprej. In takšni so zaradi teh politik na slabšem, saj so le-te bolj naklonjene špekulantom. Vendar pa pošteni in krepostni podjetniki kljub vsemu gredo naprej. Rad bi glede tega navedel misel Luigia Einaudija, ekonomista in nekdanjega predsednika Republike Italije. Zapisal je: »Tisoči, milijoni posameznikov delajo, proizvajajo in privarčujejo, kljub vsemu temu, kar si lahko mi izmislimo, da bi jih mučili, blokirali, jim vzeli pogum. To je naravna poklicanost, ki jih žene naprej, ne samo hlepenje po zaslužku. Užitek je, ponos, videti, kako cveti lastno podjetje, najemati kredit, dajati zaupanje vedno večim strankam, povečevanje struktur, predstavlja gibalo napredka, ki je prav tako močen kot je zaslužek. Če ne bi bilo tako, ne bi znali razložiti, kako to, da so podjetniki, ki v svoje podjetje dajo vse svoje moči in vložijo ves svoj kapital, ki bi morda lahko bil bolj koristen, a na dolgi rok bolj skromen, ki bi ga z večjo varnostjo in bolj udobno dosegli z drugimi prizadevanji.« Imajo to mistiko ljubezni…

Zahvaljujem se vam za to, kar ste rekli, saj ste predstavnik takih podjetnikov. Previdni bodite tako vi podjetniki, kakor vi delavci, bodite previdni do špekulantov, pa tudi do pravil in zakonov, ki dejansko dajejo prednost špekulantom in ne pravim podjetnikom. In na koncu ljudje ostanejo brez službe. Hvala.

Se nadaljuje...