Sveti oče v bolnišnici Gaslini: Simbol velikodušnosti in solidarnosti

GENOVA (sobota, 27. maj 2017, RV) – »Med mojim obiskom v Genovi ni mogla manjkati postaja v tej bolnišnici, kjer se zdravijo otroci. Kajti trpljenje otrok je nedvomno najtežje sprejeti; in tako me Gospod kliče, da sem, četudi za kratek čas, blizu teh otrok in mladih ter njihovih domačih.« S temi besedami je papež Frančišek nagovoril osebje pediatrične bolnišnice Gaslini, kjer se je srečal z bolnimi otroki. To srečanje je bil prvi dogodek na popoldanskem programu v Genovi, potem ko je kosil z reveži, begunci, brezdomci in zaporniki.

Papež si pogosto zastavlja vprašanje, zakaj trpijo otroci. Odgovora nima. Pač pa vedno gleda Križanega in se ustavi tam. Sveti oče je zatem pozdravil vse, ki delajo v sloviti ustanovi. Le-ta se že osemdeset let predano in kompetentno posveča zdravljenju in asistenci otrok. In sicer s pomenljivo podporo raziskovanja. Papež je izrazil spoštovanje odgovornim, od predsednika fundacije, genovskega nadškofa, zdravnikov, nezdravniškega osebja, pa do vseh sodelavcev različnih specializacij in tudi patrov kapucinov ter drugih, ki malim bolnikom pomagajo z ljubeznijo in predanostjo. Otroci namreč potrebujejo tudi njihove geste prijateljstva, razumevanja, naklonjenosti in očetovske ter materinske podpore.

Dejanje ljubezni senatorja Gerolama Gaslinija
Ta ustanova se je porodila kot dejanje ljubezni senatorja Gerolama Gaslinija. Ustanovil jo je v čast hčerke, ki je umrla v otroštvu. Pri tem se je odrekel vsem svojim dobrinam: podjetju, poslopjem, nepremičninam, denarju in celo lastnemu stanovanju. »Zato ima ta bolnišnica, poznana in cenjena v Italiji in v svetu, posebno vlogo: biti še naprej simbol velikodušnosti in solidarnosti.« Ko jo je Gaslini ustanovil, je izrazil trdno željo, da osnova in vodilo bolnišnice ostane katoliška vera, ki naj preveva vsako dejavnost in tolaži vsako bolečino. Vemo, da vera deluje predvsem preko dejavne ljubezni in da je brez te mrtva.

Kdor z ljubeznijo služi bolnikom, služi Jezusu
»Zato vas vse opogumljam, da bi opravljanje vašega delikatnega dela spodbujala dejavna ljubezen, da bi pogosto premišljevali o 'usmiljenem Samarijanu' iz evangelija: bili pozorni na potrebe vaših malih pacientov, se z nežnostjo pripogibali k njihovim krhkostim, in bi v njih gledali Gospoda. Kdor z ljubeznijo služi bolnikom, služi Jezusu, ki nam odpira nebeško kraljestvo.« Papež je na koncu še zaželel, da bi bolnišnica, zvesta svojemu poslanstvu, lahko nadaljevala s svojim cenjenim delom zdravljenja in raziskovanja preko velikodušnega in nesebičnega prispevka vseh kategorij in na vseh ravneh: »S svoje strani vas spremljam z molitvijo in Gospodovim blagoslovom, ki ga iz srca kličem nad vas, nad paciente in njihove domače.«