Kateheza:
Hoditi v upanju
Kateheza med redno splošno avdienco v sredo je bila namenjena učencema, ki na poti
v Emavs, medtem ko razočarana in prestrašena bežita iz Jeruzalema, srečata Jezusa.
»Koliko žalosti, koliko porazov, koliko neuspehov je v življenju vsake osebe!«
je dejal papež. »Navsezadnje smo vsi nekoliko kakor tista dva učenca. Koliko
krat smo v življenju upali, koliko krat smo čutili, da smo samo korak od sreče, zatem
pa smo se razočarani znašli na tleh. A Jezus hodi z vsemi obupanimi osebami, ki hodijo
s sklonjeno glavo. In ko hodi z njimi na diskreten način, jim ponovno vrača upanje.«
Jezus učencema govori predvsem preko Pisem. »Kdor vzame v roke Božjo knjigo,
ne bo naletel na junaške zgodbe, bliskovite osvajalne akcije. Resnično upanje nima
nikoli nizke cene, vedno gre preko porazov. Upanje nekoga, ki ne trpi, morda sploh
ni upanje. Bogu ni všeč, da je ljubljen, kakor je ljubljen nek vojskovodja, ki svoje
ljudstvo vodi do zmage in krvavo uniči svoje nasprotnike. Naš Bog je slabotna svetilka,
ki brli sredi hladnega in vetrovnega dne. Kar se tiče njegove šibke navzočnosti na
tem svetu, On je izbral prostor, ki ga vsi preziramo.«
Pastoralni obisk
nadškofije Genova
V soboto je papež Frančišek obiskal Genovo. Na programu je bila vrsta srečanj: z delavci,
podjetniki in ostalimi predstavniki sveta dela; s škofi, z duhovniki in redovniki;
ter seveda mladimi. Obiskal je tudi genovsko pediatrično bolnišnico. Za vse vernike
nadškofije je daroval sveto mašo in med homilijo dejal: »Krščanska molitev ni
način, kako biti nekoliko bolj v miru sami s seboj ali najti notranjo harmonijo. Molimo,
da bi vse prinesli Bogu, mu izročili svet: molitev je posredovanje. Ni mirnost, je
dejavna ljubezen. Je prositi, iskati, trkati (glej Mt 7,7). Pomeni tvegati, da bi
posredovali, neprestano vztrajati z Bogom eni za druge (glej Apd 1,14). Posredovati,
ne da bi se utrudili: to je naša prva odgovornost, kajti molitev je moč, s katero
gre svet naprej; je naše poslanstvo, poslanstvo, ki istočasno zahteva napor in podarja
mir. To je naša oblast: ne prevladati ali kričati glasneje, v skladu z logiko tega
sveta, pač pa se vaditi s krotko močjo molitve, s katero se lahko tudi ustavijo vojne
in se doseže mir. Kakor Jezus vedno posreduje za nas pri Očetu, tako se mi, njegovi
učenci, nikoli ne utrudimo moliti, da bi zemljo približali nebesom.«
Papež
odprl plenarno zasedanje CEI
Prejšnji teden je v Vatikanu potekalo plenarno zasedanje Italijanske škofovske konference,
ki je dobila tudi novega predsednika, kardinala Gualtiera Bassettija. Kot rimski škof
se je prvega srečanja udeležil tudi papež Frančišek. Pogovori z italijanskimi škofi
so bili zasebne narave, ob koncu pa jim je tudi izročil govor. V njem je zapisal vrsto
spodbud: »Vrnimo se k izvoru, k temeljni milosti začetkov, pustimo, da nas gleda
Jezus Kristus, zvesti Božji 'da', edino, kar je potrebno … Vrnimo se k stvarem, ki
zares štejejo. Vera, ljubezen do Gospoda, služenje z veseljem in zastonjskostjo.
Naj Jezusove drže in dejanja postanejo naša in zares vstopimo v občestvo z njim, ki
je jutranja zvezda, ki nikoli ne zaide … Vstopimo v razpravo z dejavno ljubeznijo,
iz modrosti revnih naredimo zaklad, pospešujmo vključevanje. In po usmiljenju bomo
del knjige življenja … Pogumno stopimo skozi vsaka vrata, ki jih pred nami odpira
Gospod. Izkoristimo vsako priložnost, da bi bili bližnji … pomešajmo se v mesta ljudi,
dejansko sodelujmo, da bi se srečali z različnimi kulturnimi bogastvi, skupaj se zavzemajmo
za skupno dobro vsakega in vseh … Naj v vaših očeh ne bo nihče neviden ali obroben.
Pojdite v srečanje vsaki osebi z naglico in s sočutjem usmiljenega očeta, z močnim
in velikodušnim duhom. Bodite pozorni za zaznavanje, kaj je za vas dobro in kaj za
druge slabo, zmožni z zastonjskostjo in nežnostjo darovati samo življenje.«
Pobožne
učenke božjega Učitelja
S papežem so se v ponedeljek srečale sestre skupnosti Pobožne učenke božjega Učitelja,
ki so se prejšnji teden zbrale na generalnem kapitlju. »Kot posvečene osebe živite
na prvem mestu preroštvo veselja, tistega veselja, ki se rodi iz srečanja s Kristusom
v osebnem in skupnostnem molitvenem življenju, iz vsakodnevnega poslušanja besede,
iz srečanja z brati in sestrami, iz veselega sestrskega življenja v skupnosti, ki
vključuje šibkost, in iz objemanja Kristusovega mesa v revnih,« jim je dejal
sveti oče. »Pristno veselje je najverodostojnejše pričevanje polnega življenja.«
Sestre je spodbudil, naj so prerokinje upanja: »Ne pridružite se prerokom nesreče,
ki zelo škodujejo Cerkvi in posvečenemu življenju. Ne podlezite skušnjavi zaspanosti
in obupanosti. Okrepite svojo poklicanost 'jutranje straže', da bi lahko drugim oznanjale
prihod zarje. Prebudite svet, razsvetlite prihodnost!«
Male
sestre misijonarke ljubezni
V petek pa so na avdienci s papežem bile male sestre misijonarke ljubezni, ki so prejšnji
teden prav tako imele generalni kapitelj svoje skupnosti. Takole jih je spodbujal:
»Od misijonarke se zahteva, da je drzna in ustvarjalna oseba. Udoben
kriterij 'vedno se je delalo tako' ne velja. Treba je premisliti cilje, strukture,
stil in metode poslanstva. Živimo v času, v katerem je treba vse premisliti v luči
tistega, kar nam pravi Duh. To pa pomeni imeni poseben pogled na naslovnike in na
samo realnost. To je Jezusov pogled, ki je pogled Dobrega pastirja. Je pogled, ki
ne sodi, ampak raziskuje Gospodovo navzočnost v zgodovini. Je pogled bližine, ki spremlja,
pogled ganjenosti, ki ostaja z drugim, ko je treba. Je globok pogled, pogled vere;
spoštljiv pogled in poln sočutja, ki zdravi, osvobaja in tolaži. Ta poseben pogled
naj vas naredi pogumne in ustvarjalne in naj vam pomaga, da boste vedno iskale nove
poti, da bi do vseh prispela dobra novica, ki je Kristus.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |