2017-05-30 11:53:00

Na ad limina albanski škofje: Cerkev kot podoba dobrega Samarijana


VATIKAN (torek, 30. maj 2017, RV) – Na obisku ad limina apostolorum se tokrat mudijo albanski škofje. Danes jih je v avdienco sprejel tudi papež Frančišek. Predsednik Albanske škofovske konference nadškof Angelo Massafra je dogodek označil kot »trenutek milosti za Cerkev v Albaniji«. »Srečanje s svetim očetom in rimskimi kongregacijami je priložnost za okrepitev vezi z Materjo Cerkvijo,« je dejal za Radio Vatikan.

Inkulturacija evangelija
Cerkev v Albaniji je v preteklosti doživela trpljenje preganjanj, danes pa jo vidimo, kako je vstala in hodi naprej. Po nadškofovih besedah obstajajo zelo lepe izkušnje, ki kažejo na rast Cerkve. Seveda vedno ostaja pot, ki jo je še treba prehoditi, a to velja za vse krščanske skupnosti po svetu. Največji izzivi se trenutno nanašajo na inkulturacijo evangelija, ki upošteva albansko družbeno stvarnost ter tudi njeno medversko potezo. Pomemben izziv pa je pospeševanje duhovnih poklicev, saj primanjkuje zadostno število duhovnikov, tako domačih kot misijonarjev.

Cerkev kot promotorka upanja
O položaju katoliške Cerkve v albanski družbi je nadškof Massafra dejal, da je Cerkev pogosto promotorka upanja. Tudi skupaj s predstavniki ostalih verskih skupnosti si prizadevajo oglašati se s sporočili upanja. Ne toliko zaradi vplivanja na politične izbire, ampak predvsem zaradi poudarjanja načina, kako se politika izvaja, da bi torej upoštevala skupno dobro in realne probleme ljudi. »Četudi smo narod, ki raste, sta se ekonomska kriza in pomanjkanje dela dotaknila tudi Albanije. Mnoge družine in mladi se še naprej izseljujejo, s čimer se narod siromaši. Krivičnost, korupcija, pomanjkljive ekonomske možnosti za zdravstveno oskrbo in nespoštovanje pravic delavcev povzročajo, da revni postajajo vedno bolj revni,« je zatrdil nadškof.

Podoba dobrega Samarijana
Cerkev je opisal s podobo dobrega Samarijana: »Vidik ljubezni je tisti, ki nas je po padcu komunističnega režima zaznamoval kot Cerkev. Podoba dobrega Samarijana nas zelo dobro predstavlja.« Nadškof je izpostavil, da tu ne gre samo za konkretno pomoč in podporo, ki ju je Cerkev obilno nudila, ampak tudi kar se tiče izobraževalnega področja. »Katoliške šole so danes v Albaniji punčica v očesu katoliške Cerkve, a prav tako predstavljajo bojazen, saj politični in ekonomski pogoji vedno ne zagotavljajo, da bi lahko uresničevali zastavljen formacijski prispevek. Na tem področju je delo posvečenih oseb odločilnega pomena.«

Pomanjkanje klera in ekonomskih sredstev
Pri evangelizaciji se spoprijemajo z nekaterimi težavami. »Prva težava je pomanjkanje klera in ekonomskih sredstev,« je povedal nadškof Massafra. Navedel je še pomanjkljivo infrastrukturo, kar je za Cerkev resen problem, saj je težko pridi do krščanskih skupnosti, ki živijo na odročnih območjih, predvsem v zimskem času. Migracijski pojav in odhajanje ljudi v mesta zelo spreminjata tudi versko geografijo države, kar škofe spodbuja, da začnejo sprejemati nove pastoralne strategije.

'Vera in domovina'
Odnose z ostalimi verskimi skupnostmi nadškof označi kot »dobre«. Priložnosti za dialog in sodelovanje ne manjka. »Mirno sobivanje med verstvi je zaklad, ki ga je v Albaniji treba varovati in braniti. Ne manjka novic, ki povzročajo določen strah pred radikalnimi fundamentalizmi. A si ne pustimo vzeti poguma in še naprej brez odlašanja poudarjamo zmagovalno dvojico 'vera in domovina', ki je tako ljuba Albancem.«

Albanski narod še vedno zelo veren
Večjega odvračanja ljudi od vere zaradi sekularizacije še ni zaznati. Navzočnost vere je v Albaniji še vedno zelo visoka, čeprav je določen upad mogoče zaznati. Vendar pa nadškof meni, da ne gre za oddaljevanje od vere v ožjem pomenu besede, ampak bolj za določeno brezbrižnost. To pa zahtevo večjo skrb s strani same Cerkve, predvsem na formativnem področju. »Moramo znati vrednotiti in vzgajati ljudsko pobožnost, ki je med albanskim ljudstvom zelo razširjena,« je dejal.

Sprava
Predsednik albanskih škofov je tudi izpostavil vlogo Cerkve pri posredovanju v primerih »krvnega maščevanja med družinami«, ki je v Albaniji še vedno navzoče. Primerov sprave je sicer veliko, predvsem zahvaljujoč posredovanju duhovnikov, posvečenih in zelo spoštovanih laikov ter tudi nekaterih organizacij. Nadškof Massafra z veseljem pove, da je letos za veliko noč bil poklican, da bi spravil nekatere družine.

Cerkev v Albaniji je mlada Cerkev
»Smo mlada Cerkev, kjer se čuti volja po rasti. A smo tudi Cerkev, napolnjena z zgodovino in tradicijo, ki nosi barvo krvi svojih 38 mučencev, beatificiranih 5. novembra lani,« je povedal albanski nadškof in dodal, da so ti mučenci zagotovo veliko bogastvo, po svoji ljubezni do Kristusa pa zgled predvsem mladim generacijam. Ob koncu je še izpostavil osrednja izziva Cerkve v Albaniji: »usmiljenje, ki zaobjema pravičnost,« in »vzpostavljanje mostov, ki spodrivajo zidove«.








All the contents on this site are copyrighted ©.