Knjiga kardinala Müllerja: Raziskava o upanju

VATIKAN (petek, 2. junij 2017, RV) – Živimo v dobi velike krize upanja, v kateri je težko odkriti zasnovo tako zgodovine kot lastne osebne zgodovine. Od tu izvirajo vprašanja, ki so v središču pozornosti knjige z naslovom Raziskava o upanju. Delo predstavlja pogovor s kardinalom Gerhardom Ludwigom Müllerjem, prefektom Kongregacije za nauk vere. Vprašanja mu zastavlja Carlos Granados, generalni direktor Knjižnice krščanskih avtorjev (Biblioteca de Autores Cristianos BAC). Knjiga, ki je izšla pri založbi Cantagalli, je bila v teh dneh predstavljena na Papeški univerzi sv. Križa v Rimu.

Upanje je tisto, kar nam omogoča gledati v prihodnost in zaupati v tiste poganjke, ki nam naznanjajo polnost, po kateri hrepenimo. Kardinal Müller tako odgovarja na konkretna vprašanja, kot so, na kaj lahko upamo od Kristusa, Cerkve, družine ali družbe. Razloži pa tudi, zakaj ta knjiga o upanju: »Ta knjiga je raziskava o razmerah v krščanski stvarnosti današnjega sveta, in sicer s tega vidika upanja, kajti v svetu obstaja nihilizem. Ni veliko upanja, je le določen optimizem za jutrišnji dan, a upanje potrebujemo za vedno, da bi šlo vse do večnosti. Edinole Bog je sposoben rešiti svet in Cerkev pričuje o tej moči Boga.«

Verodostojnost delovanja Cerkve, še nadaljuje kardinal Müller, je zelo pomembna. Je kakor orodje vere, ki pa je Božji dar. Cerkev je občestvo ljudi, a njeno bistvo izhaja iz Boga: »Cerkev je Telo Jezusa Kristusa. Človeška struktura, verodostojnost teh ljudi, mora služiti veri: je kakor posoda odnosa, odnosa ljudi z Bogom.« Mogočna podoba, ki nas spominja, da je mogoče upanje, ki ne razočara – kot zaključi kardinal – pa je rojstvo otroka.