Pri papežu misijonarji in misijonarke Marije Tolažnice: Živite občestvo z Bogom

VATIKAN (ponedeljek, 5. junij 2017, RV) – S papežem Frančiškom so se danes sestali misijonarji in misijonarke skupnosti Marije Tolažnice, ki so te dni zbrani na generalnem kapitlju. Da bi njihovo delo rodilo obilne sadove dobrega tako za skupnost kot za misijonarsko dejavnost Cerkve, jim je sveti oče želel ponuditi nekaj spodbudnih predlogov. Moško vejo misijonarske skupnosti je leta 1901 v Torinu ustanovil blaženi Giuseppe Allamano, devet let zatem pa je nastala še ženska veja misijonark Marije Tolažnice.

Pozorno razločevati razmere
»Poklicani ste poglobiti svojo karizmo, da bi se z obnovljenim zagonom usmerili v evangelizacijsko delo, z vidika pastoralnih potreb in novih oblik revščine,« jim je papež dejal takoj na začetku govora. Pozval jih je, naj »pozorno razločujejo situacije ljudstev«, med katerimi opravljajo svoje evangelizacijsko delovanje. »Ne utrudite se prinašati tolažbo prebivalstvu, ki je pogosto zaznamovano z veliko revščino in velikim trpljenjem, kot je to na primer v mnogih delih Afrike in Latinske Amerike. Dopustite, da vas neprestano vznemirja konkretna realnost, s katero prihajate v stik, in prizadevajte si na ustrezne načine pričevati o dejavni ljubezni, ki jo Duh vliva v vaša srca,« je dejal sveti oče.

Zgodovina veselja in bolečine
Zgodovina njihovih dveh inštitutov, ki je sestavljena iz veselja in bolečine, svetlobe in senc, je v zadnjih letih bila zaznamovana in je tudi postala rodovitna s Kristusovim križem. Kako se namreč ne bi spominjali misijonarjev in misijonark, ki so ljubili evangelij ljubezni bolj od samih sebe in so okronali misijonarsko delo z žrtvovanjem življenja. »Njihova evangeljska izbira naj brez zadržka osvetli vaše misijonarsko prizadevanje in naj je v spodbudo vsem, da boste z obnovljeno velikodušnostjo nadaljevali vaše posebno poslanstvo v Cerkvi.«

Živeti občestvo z Bogom
Da bi lahko nadaljevali to poslanstvo, ki ni lahko, je treba »živeti občestvo z Bogom« v vedno bolj zavestnem zaznavanju usmiljenja. »Veliko bolj pomembno je, da se zavedamo, kako zelo smo ljubljeni od Boga, in ne kako zelo mi ljubimo njega!« je poudaril papež. Predvsem je prav upoštevati to prednost Božje ljubezni, ki je zastonjska in usmiljena, prizadevanje in naš napor pa čutiti kot odgovor. V takšni meri, v kakšni smo prepričani v Gospodovo ljubezen, rastemo v naši podobnosti Njemu. »Zelo potrebujemo vedno znova odkrivati Gospodovo ljubezen in usmiljenje, da bi razvili domačnost z Bogom.« Posvečene osebe, v kolikor si prizadevajo postati vedno bolj podobne Kristusu, so bolj od vseh domače z Bogom, so bližnje, z Gospodom živijo v polni svobodi, s spontanostjo, a tudi s čudenjem pred čudovitimi deli, ki jih on opravlja.

Posvečeno življenje – pot odkrivanja usmiljenja
S tega vidika lahko posvečeno življenje postane »pot postopnega odkrivanja božjega usmiljenja«, ki lajša posnemanje Kristusovih kreposti in njegovih drž, bogatih s človečnostjo, da bi zatem lahko o njih pričevali vsem, h katerim pristopajo med pastoralnim služenjem. Misijonarji in misijonarke naj prav tako znajo z veseljem sprejemati stalne spodbude k obnavljanju in prizadevanju, ki prihajajo iz resničnega stika z Gospodom Jezusom, prisotnem in delujočem v poslanstvu preko Svetega Duha. To jim bo dopuščalo biti dejavno navzoči v novih areopagih evangelizacije. Pri tem pa naj na prvo mesto postavljajo odprtost za situacije, ki se s svojo posebno stvarnostjo kažejo kot značilne za naš čas.

Preoblikovati misijonarski stil
Papež Frančišek je zbrane spodbudil, da naj se po zgledu svojega blaženega ustanovitelja ne utrudijo vtisniti nov impulz misijonarskemu delovanju. Predvsem njihova apostolska gorečnost bo podpirala krščanske skupnosti, ki so jim zaupane, še posebej pred kratkim ustanovljene. Pri preoblikovanju misijonarskega stila bo treba dajati prednost nekaterim pomembnim elementom, kot so rahločutnost za inkulturacijo evangelija, prostor, ki ga je treba dati soodgovornosti pastoralnih delavcev, izbira enostavnih in ubogih načinov navzočnosti med ljudmi. Po papeževih besedah si posebno pozornost zaslužijo dialog z islamom, zavzemanje za podporo dostojanstva ženske in družinskih vrednot, občutljivost za teme pravičnosti in miru.

Z upanjem nadaljevati pot
»Dragi bratje in sestre, nadaljujte svojo pot z upanjem. Naj bo vaše misijonarsko posvečenje vedno bolj vrelec oživljajočega in posvečujočega srečevanja z Jezusom in njegovo ljubeznijo, virom tolažbe, miru in zveličanja za vse ljudi,« jim je ob koncu govora dejal papež Frančišek.