Don Mazzolari in don Milani – vzgajati kot duhovniki in vzgajati kot učitelji

VATIKAN (četrtek, 8. junij 2017, RV) – Čez slaba dva tedna, 20. junija, bo papež obiskal dva severnoitalijanska kraja Bozzolo in Barbiano. Osrednji povod obiska, ki bo zasebne narave, je poromati na grobova dveh preroških duhovniških likov Prima Mazzolarija in Lorenza Milanija. Bližina revnim, dialog z oddaljenimi, pogled na Cerkev kot poljsko bolnišnico, zavzemanje za mir in pravice najšibkejših – vse to so točke, ki povezujejo Milanija, Mazzolarija in papeža Frančiška. Več o obisku je za Radio Vatikan spregovoril msgr. Giancarlo Maria Bregantini, naškof v Campobasso-Bojanu.

Obnovitev dveh duhovniških likov
»Je ponovno odkritje in obenem 'popravilo'. Oba sta bila 'ranjena' s strani uradne Cerkve. Oba sta sedaj rehabilitirana, obnovljena, ponovno odkrita. Predvsem stil papeža Frančiška pa jima daje moč pričevanja, ki sta jo že imela, a je sedaj ponovno obujena. Istočasno pa, kakor da bi don Primo Mazzolari in don Lorenzo Milani vzdrževala karizmo papeža Frančiška. Gre za vzajemno igro ponovnega rojstva in ponovnega odkritja,« je povedal msgr. Bregantini.

Don Lorenzo – zgled učitelja
O don Lorenzu je dejal, da je njegov zgled učitelja še vedno aktualen. Celo italijansko ministrstvo je v šole uvedlo njegova dela. Po njegovem prepričanju je pomembna »neposredna izkušnja«. Don Lorenza so mnogi spraševali, kaj naj naredijo, da bi bili učitelji, on pa jim je odgovarjal: »Ne sprašujte me, kaj bi morali narediti. Vprašajte me, kaj mora biti učitelj.« Don Lorenzo prestavi poudarek z 'delati' na 'biti', z 'imeti odlike' na 'biti verodostojen pričevalec odlik', je pripomnil msgr. Bregantini. »Od zadnjih se je naučil, kako se umestiti med revne: neposredna izkušnja z otroki in mladostniki, ki jih je poslušal, od katerih se je naučil biti učitelj in s katerimi je poučil Italijo, kako biti poučna in kako poučevati.«

Don Primo – pričevalec Cerkve na periferiji
Zadnji so prav tako bili v srcu don Prima, pričevalca o Cerkvi na periferiji, Cerkvi v izhodu. Don Primo je kakor trobenta Svetega Duha pozival k premisleku, medtem ko je don Lorenzo z nekega hriba na periferiji pozival italijansko šolo, politiko in tudi Cerkev. Don Primo je veliko govoril duhovnikom, don Lorenzo pa je veliko govoril učiteljem. »Oba pa sta sinova ene Cerkve, Matere in Učiteljice. V globini oba obsegata dve stvarnosti: vzgajati kot duhovniki in vzgajati kot učitelji sta dve stvarnosti, ki sta ju oba imela rada. To je temeljna točka: oba sta povezana z vitalnim prostorom vzgoje,« je še dejal msgr. Bregantini.