2017-06-13 12:00:00

Izšla papeževa poslanica za 1. svetovni dan revnih: Ne ljubimo z besedami, ampak z dejanji


VATIKAN (torek, 13. junij 2017, RV) – Izšla je poslanica papeža Frančiška za 1. svetovni dan revnih, ki ga bo Cerkev vsako leto obhajala na 33. navadno nedeljo, letos bo to 19. novembra. Naslov poslanice je Ne ljubimo z besedami, ampak z dejanji in izhaja iz prvega Janezovega pisma. »Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici« (1 Jn 3,18).

Biti konkretno znamenje Kristusove ljubezni
Papež je ob koncu jubileja usmiljenja želel Cerkvi ponuditi svetovni dan revnih, da bi »krščanske skupnosti po vsem svetu vedno bolj postajale konkretno znamenje Kristusove ljubezni do zadnjih in najbolj potrebnih«. Vso Cerkev in vse ljudi dobre volje povabi, naj na ta dan »svoj pogled uprejo na tiste, ki stegujejo svoje roke, vpijejo na pomoč in prosijo našo solidarnost«. So naši bratje in sestre, ustvarjeni in ljubljeni od enega nebeškega Očeta, zapiše papež v poslanici in pojasni, da dan želi najprej spodbuditi vernike, da se bodo odzvali na kulturo odmetavanja ter za svojo naredili kulturo srečanja. A povabilo je namenjeno vsem, ne glede na versko pripadnost, da bi se odprli za delitev z revnimi na različne načine solidarnosti, kar je konkretno znamenje bratstva.

Božja ljubezen ne more biti brez odgovora
Janezove besede »Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici« v ospredje postavljajo nasprotje, ki se kaže med »praznimi besedami, ki so pogosto na naših ustih, in konkretnimi dejanji«.  Ljubezen ne priznava alibija: kdor namerava ljubiti kot je Jezus ljubil, mora njegov zgled narediti za svojega, predvsem ko gre za ljubezen do revnih. Bog je namreč prvi ljubil in je iz te ljubezni dal samega sebe, svoje življenje. Takšna ljubezen ne more ostati brez odgovora, poudari papež Frančišek in doda, da je Cerkev vedno razumela pomen reveževega vpitja. Pa vendar so bili trenutki, ko kristjani niso slišali poziva h konkretni pomoči revnim in so se prepustili posvetni miselnosti. A Sveti Duh ni nehal pozivati, naj pogled upiramo v bistveno. Dvignili so se namreč mnogi moški in ženske, ki so na različne načine darovali svoje življenje za služenje revnim, med temi pa je papež izpostavil zgled svetega Frančiška Asiškega.

Revežu podati roko
Sveti oče opozori, naj o revnih ne razmišljamo samo kot o naslovnikih dobre prostovoljne prakse, ki jo opravimo enkrat na teden, ali dejanj dobre volje, da bi si umirili vest. Te izkušnje, čeprav so koristne in veljavne, bi morale voditi v »resnično srečanje z revnimi ter dati mesto delitvi, ki postane življenjski stil«. Poklicani smo torej podati roko revežem, jih srečati, jih gledati v oči, jih objeti, jim dati čutiti toplino ljubezni, ki zlomi krog osamljenosti. »Njihova roka, stegnjena proti nam, je tudi povabilo, da izstopimo iz svojih gotovosti in udobnosti ter prepoznamo vrednost, ki jo v sebi predstavlja revščina.«

Revščina ima obraz
Papež Frančišek v nadaljevanju poslanice spregovori o današnjem svetu, kjer s težavo na jasen način identificiramo revščino. Pa vendar je pred nami vsak dan s svojimi tisočimi obrazi, zaznamovanimi z bolečino, izrinjenostjo na obrobja, nasiljem, mučenjem in zapiranjem, vojnami, odvzemanjem svobode in dostojanstva, nevednostjo in nepismenostjo, zdravstveno izključenostjo in s pomanjkanjem dela, s trgovino z ljudmi in suženjstvom, z izgonom in bedo, s prisilno migracijo, našteva papež. »Revščina ima obraz žensk, moških in otrok, ki se jih izkorišča zaradi nizkotnih interesov, ki se jih tlači s pokvarjenimi logikami moči in denarja.«

Revni niso problem
Sveti oče ob koncu poslanice zapiše, naj ta svetovni dan postane močan poziv naši vesti vernikov, da bomo vedno bolj prepričani, kako nam delitev z revnimi omogoča razumeti evangelij v njegovi najgloblji resnici. »Revni niso problem. So zaloga, iz katere lahko zajemamo, da bi sprejeli in živeli bistvo evangelija,« izpostavi papež Frančišek.








All the contents on this site are copyrighted ©.