Škof Rietija: 'Antonov junij' letos posvečen prizadetim v potresu

RIETI (četrtek, 15. junij 2017, RV) – 13. junija so v italijanskem kraju Rieti s slovesno sveto mašo, ki jo je vodil kardinal Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, pričeli z obhajanjem t.i. Antonovega junija v Rietiju. Letos je posvečen prebivalcem, ki jih je lani prizadel potres v osrednji Italiji. O pomembnosti tega dogodka, ki bo zaznamovan z mnogimi srečanji na cerkvenem in kulturnem področju, je za Radio Vatikan spregovoril msgr. Domenico Pompili, škof Rietija.

Skoraj leto dni po potresu, povezava z Lizbono
»Gotovo je drugačen Antonov junij zaradi dejstva, da je potres globoko zaznamoval to področje in ne moremo praznovati ne da bi se spominjali tega, kar se je zgodilo. Povezava sv. Antona z Lizbono nam da misliti, saj je bil v moderni dobi prav potres v Lizboni tisti, ki je zelo vplival na javno mnenje. Takrat so nekatere ključne osebnosti s kulturnega področja razpravljale o potresu, govorilo se je o Božjem obličju, o zlu in odgovornosti človeka. Zdelo se mi je, da bi bilo lahko to leto priložnost, da se ne bi omejili zgolj na obhajanje spomina, ampak bi šlo tudi za neke vrste prizadevanje, povezano z obnovo, ki se je pravkar začela in ki potrebuje nenehen nadzor, pa tudi spodbudo. Letos še bolj čutimo, da moramo paznovati, prav zato, ker prihajamo po tej izkušnji potresa. Dejstvo, da smo uspeli organizirati praznovanje, je gotovo razlog za zaupanje, ki bo malo spodbudilo vso našo stvarnost.«

Blagoslov otrok, procesija, Amoris Laetitia
V nadaljevanju pogovora je msgr. Pompili omenil nekatere pomenljivejše dogodke v teh dneh: »Gotovo je zelo lepa pobuda blagoslov otrok, ki poteka 15. junija. Seveda bo vrh vsega procesija sv. Antona, praznovanje pa bo zaznamovano tudi z nekaterimi trenutki poglabljanja, predvsem v povezavi z apostolsko spodbud Amoris Laetitia, dobro leto po njenem izidu.«

Upanje: biti povezani bolj kot kdajkoli prej, držeč se za roke
Ob koncu pa je škof Rietija za Radio Vatikan povedal, katera so njegova upanja oz. kateri so lahko sadovi obhajanja Antonovega junija: »To naše področje je majhno – tako z vidika velikosti ozemlja, kot tudi po številu prebivalcev. Menim, da moramo biti v tem trenutku povezani bolj kot kdajkoli prej. Na ta način bo lahko ta tragedija postala priložnost, da bi si opomogli – vendar tako, da se vsi držimo za roke, saj se sicer ne pride zelo daleč.«