Tomaž Mavrič, vrhovni predstojnik CM in HKL o srečanju s papežem Frančiškom

VATIKAN (ponedeljek, 19. junij 2017, RV) – Papež Frančišek je danes dopoldne sprejel v avdienco gospoda Tomaža Mavriča, vrhovnega predstojnika lazaristov - Misijonske Družbe (CM) in sester usmiljenk Hčera krščanske ljubezni (HKL). Po srečanju se je gospod Tomaž Mavrič oglasil na Radiu Vatikan in za slovenski program spregovoril o svojih vtisih ter o namenu, zaradi katerega je zaprosil za avdienco pri papežu.

Hvala lepa p. Ivan za povabilo. Z velikim veseljem bom povedal vtise, ki sem jih dobil ob srečanju s papežem danes. To je bilo res sproščeno srečanje, ki je bilo organizirano ravno zaradi tega, ker letos obhajamo štiristo letnico vincencijanske karizme. Za nas je to velika milost in želimo to leto po eni strani poglobit našo karizmo, našo pot za Jezusom v karizmi sv. Vincencija, po drugi strani pa to karizmo predstavit drugim, kolikor je ne poznajo in deliti to z drugimi ljudmi po svetu. Zato je do tega srečanja prišlo, ker od 13. do 15. oktobra načrtujemo simpozij vincencijanske družine tukaj v Rimu, kjer bo tudi del progama srečanje s papežem Frančiškom. Na ta simpozij želimo povabiti ne samo uradne člane vincencijanske družine, ampak vse tiste ljudi, ki se čutijo nagovorjeni od Vincencija od njegove karizme, njegove duhovnosti, njegove poti za Jezusom.

Papež Frančišek je tekom pogovora govoril tako o Sloveniji kot o Argentini. Sam je rekel, da je obiskal Slovenijo, da je bil v Ljubljani, da je bil v Škofji Loki, da je bil na Bledu. Takrat je bil, danes kardinal Rode, njegov gostitelj, in ima zelo lepe spomine na Slovenijo. Govorila sva pa tudi o Argentini, kjer nekatere ljudi poznam, ki jih papež Frančišek pozna in tako sva čisto po domače govorila, se spominjala teh oseb. Omenil mi je o slovenskih škofih, ki delujejo v Argentini. Po imenu jih vse pozna: škofa Stanovnika, škofa Urbanča, škofa Bokaliča. »In«, mi je rekel: »je še četrti škof, Duh.« Tako sva se domače res pogovorila. Prišla je na vrsto tudi beseda 'potica'. Potic dobi papež veliko, vse pa ne more pojest in pravi: »Jaz jih delim z drugimi, z švicarsko gardo in z drugimi.

Ko sva se pogovarjala s papežem Frančiškom, sem imel ravno to priložnost, da sem omenil o vejah, ki sestavljajo vincencijansko  družino in o karizmi, ki nas povezuje, ker nas združuje, povezuje Vincencij Pavelski, tudi njegova pot, njegova karizma, njegova duhovnost. V povezavi s srečanjem 14. oktobra v dvorani Pavla VI. s papežem, o tem sva govorila, je to jedro, je ta osnova karizme tudi papežu tako blizu, ko govorimo o usmiljenju, ko govorimo o delu z ubogimi, ko govorimo o služenju ubogim, je to papežu tako pri srcu, da je bil tudi on tako pozoren, ko sem delil misli z njim, čeprav papež vse to tako dobro pozna, pozna vincencijansko družino iz Argentine, pozna vincencijansko družino tudi na svetovni ravni. To je bila res izredna priložnost, da sem lahko iz naše strani mu izrazil to bližino, to hvaležnost, to veselje, da čutimo njegovo podporo, njegovo bližino, njegovo molitev in da gledamo v isto smer.

Gospod Tomaž Mavrič, najlepša hvala, da ste nas obiskali in podeliti z nami vtise s srečanja s papežem Frančiškom, kakor tudi veselje obhajanja štiristoletnice vaše karizme.
Hvala lepa za res tako lepo priložnost, da se lahko tudi preko Radia Vatikan povežem s tolikimi poslušalci po svetu. Vse vas prosim za molitev, zato da bi skupaj nadaljevali to pot, pot, ki jo papež nam kaže, pot širjenja krščanske ljubezni. To naj bo tudi naš cilj.