Papež med jutranjo sveto mašo: On izbere majhne, se jim razodeva in jih kliče

VATIKAN (petek, 23. junij 2017, RV) – Da bi poslušali Gospodov glas, je potrebno postati majhni. Na to je spomnil papež Frančišek, ko je zjutraj maševal v kapeli Doma sv. Marte. In sicer na današnji praznik Srca Jezusovega.

V Jezusovem srcu nam Bog daje milost, da z veseljem obhajamo velike skrivnosti našega zveličanja, Njegove ljubezni do nas, da obhajamo našo vero. Izhodišče papeževe homilije je bilo berilo iz Pete Mojzesove knjige. V tem odlomku Mojzes pravi, da je Bog nas izbral za svoje posebno ljudstvo med vsemi ljudstvi na zemlji. Izbral nas je, pomešal se je med nas na poti življenja, dal je svojega Sina in življenje svojega Sina, zato ker nas ljubi. Sveti oče se je posebej zaustavil ob dveh besedah iz svetopisemskega odlomka: izbrati in majhnost.

Nismo mi izbrali Boga
Nismo mi izbrali Njega, ampak je Bog postal »naš ujetnik«. Združil se je z našim življenjem in ne more se več ločiti od nas: »Stavil je visoko! In v tej drži ostaja zvest. Izbrani smo bili iz ljubezni in to je naša identiteta.« Nismo mi tisti, ki bi izbrali to vero. »On je, ki je izbral tebe, te je poklical in se je združil. In to je naša vera. Če ne verjamemo tega, ne razumemo, kaj je Kristusovo sporočilo, ne razumemo evangelija.«

On izbere majhne, se jim razodeva in jih kliče
Kar zadeva drugo besedo, majhnost, pa je papež spomnil, kako Mojzes pravi, da je Gospod izraelsko ljudstvo izbral, ker je »najmanjše izmed vseh ljudstev«. »Zaljubil se je v našo majhnost in zaradi nje nas je izbral. On izbere majhne: ne velike, ampak majhne. In On se razodeva majhnim: 'Te reči si prikril modrim in razumnim ter jih razodel malim.' On se razodeva majhnim: če hočeš razumeti nekaj Jezusove skrivnosti, se ponižaj: postani majhen. Prepoznaj, da si nič. On ne le izbere in se razodeva majhnim, ampak majhne kliče: 'Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vam bom dal, da se boste spočili.' Vi, ki ste najmanjši – zaradi trpljenja, zaradi utrujenosti … On izbere majhne, razodeva se majhnim in kliče majhne.« Kaj pa veliki, njih ne kliče? Tako se je nato vprašal sveti oče. »Njegovo srce je odprto, toda veliki ne zmorejo slišati glasu, saj so polni samih sebe. Da bi poslušali Gospodov glas, je potrebno postati majhni.«

Kristusovo prebodeno srce je srce razodetja
Tako se torej pride do skrivnosti Kristusovega srca. Le-to ni le neka »podobica« za pobožne. Kristusovo prebodeno srce je »srce razodetja, srce naše vere, kajti On je postal majhen in je izbral to pot«. Ponižati samega sebe in se izprazniti »vse do smrti« na križu je izbira majhnosti, da bi se lahko razodela Božja slava. Iz Kristusovega telesa, ki ga je prebodla vojakova sulica, sta pritekli kri in voda. In to je Jezusova skrivnost, ko danes obhajamo »srce, ki ljubi, ki izbere, ki je zvesto« in »ki se združi z nami, se razodeva majhnim, kliče majhne in postane majhno«.

»Verjamemo v Boga, da; da, tudi v Jezusa … Jezus je Bog? Da. Toda skrivnost je to: to razodetje, ta Božja slava. Zvestoba izbiri, združitvi, in majhnost tudi zase: postati majhen, izprazniti se. Problem vere je jedro našega življenja: lahko smo zelo, zelo krepostni, a nimamo nič ali pa malo vere; začeti moramo tukaj, v skrivnosti Jezusa Kristusa, ki nas je zveličal s svojo zvestobo.«

Sveti oče je sklenil s prošnjo, da bi nam Gospod podelil milost, da bi v srcu Jezusa Kristusa obhajali velika dela zveličanja, velika dela odrešenja.