VATIKAN (petek, 23. junij 2017, RV) – Da bi poslušali Gospodov
glas, je potrebno postati majhni. Na to je spomnil papež Frančišek, ko je zjutraj
maševal
v kapeli Doma sv. Marte. In sicer na današnji praznik Srca Jezusovega.
V Jezusovem srcu nam Bog daje milost, da z veseljem obhajamo velike skrivnosti našega zveličanja, Njegove ljubezni do nas, da obhajamo našo vero. Izhodišče papeževe homilije je bilo berilo iz Pete Mojzesove knjige. V tem odlomku Mojzes pravi, da je Bog nas izbral za svoje posebno ljudstvo med vsemi ljudstvi na zemlji. Izbral nas je, pomešal se je med nas na poti življenja, dal je svojega Sina in življenje svojega Sina, zato ker nas ljubi. Sveti oče se je posebej zaustavil ob dveh besedah iz svetopisemskega odlomka: izbrati in majhnost.
Nismo mi izbrali Boga
Nismo mi izbrali Njega, ampak je Bog postal »naš ujetnik«. Združil se je
z našim življenjem in ne more se več ločiti od nas: »Stavil je visoko! In v tej
drži ostaja zvest. Izbrani smo bili iz ljubezni in to je naša identiteta.« Nismo
mi tisti, ki bi izbrali to vero. »On je, ki je izbral tebe, te je poklical in
se je združil. In to je naša vera. Če ne verjamemo tega, ne razumemo, kaj je Kristusovo
sporočilo, ne razumemo evangelija.«
On izbere majhne, se jim razodeva in jih kliče
Kar zadeva drugo besedo, majhnost, pa je papež spomnil, kako Mojzes pravi, da je Gospod
izraelsko ljudstvo izbral, ker je »najmanjše izmed vseh ljudstev«. »Zaljubil
se je v našo majhnost in zaradi nje nas je izbral. On izbere majhne: ne velike, ampak
majhne. In On se razodeva majhnim: 'Te reči si prikril modrim in razumnim ter jih
razodel malim.' On se razodeva majhnim: če hočeš razumeti nekaj Jezusove skrivnosti,
se ponižaj: postani majhen. Prepoznaj, da si nič. On ne le izbere in se razodeva majhnim,
ampak majhne kliče: 'Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz
vam bom dal, da se boste spočili.' Vi, ki ste najmanjši – zaradi trpljenja, zaradi
utrujenosti … On izbere majhne, razodeva se majhnim in kliče majhne.« Kaj pa
veliki, njih ne kliče? Tako se je nato vprašal sveti oče. »Njegovo srce je odprto,
toda veliki ne zmorejo slišati glasu, saj so polni samih sebe. Da bi poslušali Gospodov
glas, je potrebno postati majhni.«
Kristusovo prebodeno srce je srce razodetja
Tako se torej pride do skrivnosti Kristusovega srca. Le-to ni le neka »podobica«
za pobožne. Kristusovo prebodeno srce je »srce razodetja, srce naše vere, kajti
On je postal majhen in je izbral to pot«. Ponižati samega sebe in se izprazniti
»vse do smrti« na križu je izbira majhnosti, da bi se lahko razodela Božja
slava. Iz Kristusovega telesa, ki ga je prebodla vojakova sulica, sta pritekli kri
in voda. In to je Jezusova skrivnost, ko danes obhajamo »srce, ki ljubi, ki izbere,
ki je zvesto« in »ki se združi z nami, se razodeva majhnim, kliče majhne
in postane majhno«.
»Verjamemo v Boga, da; da, tudi v Jezusa … Jezus je Bog? Da. Toda skrivnost je to: to razodetje, ta Božja slava. Zvestoba izbiri, združitvi, in majhnost tudi zase: postati majhen, izprazniti se. Problem vere je jedro našega življenja: lahko smo zelo, zelo krepostni, a nimamo nič ali pa malo vere; začeti moramo tukaj, v skrivnosti Jezusa Kristusa, ki nas je zveličal s svojo zvestobo.«
Sveti oče je sklenil s prošnjo, da bi nam Gospod podelil milost, da bi v srcu Jezusa Kristusa obhajali velika dela zveličanja, velika dela odrešenja.
All the contents on this site are copyrighted ©. |