Papež: Odpreti se za druge, iti v srečanje, najti smisel

VATIKAN (sreda, 5. julij 2017, RV) – Danes se je v Jeruzalemu sklenil kongres Scholas occurrentes, ki je od 2. julija potekal na jeruzalemski judovski univerzi. Vodilna tema je bila Med univerzo in šolo. Graditi mir preko kulture srečanja. Papež Frančišek je udeležencem poslal video sporočilo in v njem izpostavil pomen praznovanja, igranja in sanjanja, spregovoril pa je tudi o smislu življenja.

Nihče med nami ni nek 'ne'. Vsi smo 'da'
V tem trenutku, mladi in odrasli v Izraelu, Palestini in na drugih koncih sveta, različnih narodnosti, ver in stvarnosti, vsi dihamo isti zrak, vsi hodimo po isti zemlji, našem skupnem domu. Zgodb je veliko, vsak ima svojo. Papež izrazi veselje, da so udeleženci kongresa v Jeruzalemu kljub svojim razlikam dosegli enost. »Nihče vas je ni naučil, živeli ste jo,« zatrdi. Prizadevali so si gledati v oči in odkriti pogled, kar je po papeževih besedah nujno za srečanje. »V goloti pogleda ni odgovorov, ampak je odprtost. Odprtost za vse tisto, kar nisem jaz. V goloti pogleda postanemo prepustni za življenje. Življenje nam ne uide. Gre skozi nas in nas gane in to je strast.« Ko sem enkrat odprt za življenje in druge, za tistega, ki je ob meni, se ustvari srečanje, in v tem srečanju se daje smisel. »Vsi imamo smisel, vsi imamo smisel življenja. Nihče med nami ni nek 'ne'. Vsi smo 'da'. In zato, kadar srečamo smisel, je kakor če bi se nam razširila duša. Temu smislu moramo dati ime, dati mu obliko, ki ga bo odprla. Na nek način izraziti tisto, kar se nam je zgodilo. To je Stvaritev.«

Igrati se in sanjati, da bi razumeli hvaležnost
Poleg tega, ko se zavemo, da ima življenje smisel in da je ta smisel neizpodbiten, moramo praznovati. Potrebujemo praznik kot človeški izraz praznovanja smisla. In tako najdemo najgloblji smisel, ki ga lahko imamo. Čustvo, ki obstaja med nami. To čustvo je hvaležnost, izpostavi papež. Nadaljuje, da Scholas slutijo, kaj pomeni vzgajati: vzgoja odpira za neznano in vodi na kraj, kjer vode še niso ločene. Svobodni od prejšnjih predsodkov, ki blokirajo, da bi potem lahko sanjali in iskali nove poti. »Zato mi odrasli ne smemo odvzeti svojim otrokom in mladim zmožnosti za sanje, niti ne za igranja, ki je v nekem smislu budno sanjanje. Če ne dopustimo, da se otrok igra, je to zato, ker se mi ne znamo igrati. In če se mi ne znamo igrati, ne razumemo ne hvaležnosti, ne zastonjskosti, ne ustvarjalnosti,« poudarja papež.

Današnji svet mora iti ven v srečanje
Kongres v Jeruzalemu uči, da je naša dolžnost poslušati otroke in ustvarjati okolje upanja, da bodo sanje lahko rasle in se delile z drugimi. Ko se sanje razširijo, postanejo utopija naroda, možnost ustvarjati nov način življenja. Utopija vseh, ki oblikujejo Scholas, je z vzgojo ustvarjati kulturo srečanja. »Lahko se povežemo z osebami in ovrednotimo različnost kultur, ne da bi dosegli uniformnost, ampak harmonijo. In kako zelo jo potrebuje današnji avtomatizirani svet! Ta svet, ki ga je strah drugačnega, ki zaradi tega strahu včasih gradi zidove, ki stvarnost spremenijo v najhujšo nočno moro ali pa povzročijo, da živimo kot sovražniki. Kako zelo potrebuje ta svet, da gre ven in se sreča!«

Zahvala za sanjanje, iskanje smisla, ustvarjanje …
Sveti oče se ob koncu video sporočila zahvali vsem odraslim udeležencem kongresa, posebej pa predstavnikom judovske univerze in drugih univerz po svetu, da se niso zaprli vase in so svoje znanje namenili za poslušanje. Zahvalo pa je seveda namenil tudi mladim udeležencem dogodka, predvsem Izraelcem in Palestincem, in sicer za njihovo zavzemanje za sanjanje, iskanje smisla, ustvarjanje, zahvaljevanje, praznovanje in uresničevanje kulture srečanja.