VATIKAN (petek, 7. julij 2017, RV) – Papež Frančišek svetovne voditelje G20, ki so se danes zbrali na vrhu v Hamburgu, poziva k izgrajevanju bratske, pravične in mirne družbe. V sporočilu, ki ga je naslovil na nemško kanclerko Angelo Merkel, sveti oče navede štiri temeljna načela, ki bi po njegovem prepričanju lahko prispevala k razpravam na srečanju v Hamburgu ter pomagala pri ovrednotenju njegovih rezultatov.
Čas je pomembnejši od prostora
Na prvem mestu izpostavi, da je »čas pomembnejši od prostora«. Resnost, kompleksnost
in medsebojna povezanost svetovnih problematik je takšna, da ne obstajajo takojšnje
in v celoti zadovoljive rešitve. To dokazujejo tudi migracije, ki so neločljive od
revščine in vojn. A mogoče je premakniti procese, ki bi lahko nudili progresivne rešitve
in ne travmatičnih ter v relativno kratkem času vodile v svobodno kroženje in stabilnost
oseb, kar bi bilo v korist vseh. A ta napetost med prostorom in časom, med mejo in
izpolnjenostjo, po papeževih besedah zahteva gibanje, ki je popolnoma nasprotno zavesti
vladajočih. Učinkovita rešitev, ki je nujno razširjena v času, bo mogoča samo, če
je »končni cilj procesa jasno predstavljen v svoji načrtovalnosti«. Papež
izpostavi, da je v srcih in mislih voditeljev ter v vsaki fazi aktualizacije političnih
meril »treba dati absolutno prednost revnim, beguncem, trpečim, razseljenim in
izključenim, brez razlikovanja glede na narod, raso, religijo ali kulturo, ter zavrniti
oborožene konflikte«.
Voditelje držav in vlad vrha G20 ter vso svetovno skupnost papež Frančišek opozarja na tragično situacijo v Južnem Sudanu, ob Čadskem jezeru, na Afriškem rogu in v Jemnu, kjer je 30 milijonov oseb brez hrane in vode za preživetje. Stopiti naproti tem situacijam in nemudoma pomagali prebivalstvu bo »znamenje resnosti in iskrenosti« pri delu za spremembo svetovne ekonomije ter zagotovilo za njen učinkovit razvoj.
Edinost naj prevlada nad konfliktov
Drugo pomembno načelo, ki ga izpostavlja papež, je edinost, ki naj prevlada nad konfliktom.
Zgodovina človeštva nam tudi danes kaže na mnoge konflikte. »A vojna ni nikoli
rešitev,« izpostavi in zapiše, da se čuti »dolžnega prositi svet,
naj konča vse nekoristne morije«. Cilj G20 in drugih podobnih letnih srečanj
je v miru rešiti ekonomske razlike in najti skupna finančna in trgovska pravila, ki
dopuščajo celostni razvoj vseh, da bi dosegli Agendo 2030 in cilje trajnostnega razvoja.
A to ne bo mogoče, če se vse strani ne bodo zavzele za bistveno zmanjšanje ravni konfliktnosti,
za zaustavitev sedanjega zatekanja k oboroževanju in za odrekanje posrednemu ali neposrednemu
vmešavanju v konflikte, in če se prav tako ne bo sprejelo iskrenega in transparentnega
načina razpravljanja o razhajanjih. Navidezna edinost zaradi ekonomskih ali družbenih
ciljev in hoteno ali sprejeto vztrajanje v vojnih soočenjih predstavlja po papeževem
prepričanju »tragično protislovje in nedoslednost«.
Realnost je pomembnejša od ideje
Kot tretje pomembno načelo Frančišek izpostavi, da je »realnost pomembnejša od
ideje«. Spomni na tragične ideologije prve polovice 20. stoletja, ki so jih zamenjale
nove ideologije absolutne avtonomije trgov in finančnih špekulacij. Za sabo puščajo
bolečo sled izključenosti in odmetavanja ter tudi smrti. Pri političnih in ekonomskih
uspehih, ki so prav tako bili v prejšnjem stoletju, pa se vedno ugotavlja zdrav in
previden pragmatizem, ki ga vodi primat človeškega bitja in iskanje integriranja in
koordiniranja različnih stvarnosti, ki so si včasih tudi nasprotujoče, upoštevajoč
spoštovanje vsakega posameznega državljana. »V tem smislu prosim Boga,« piše
papež, »da bi vrh v Hamburgu bil razsvetljen z zgledom evropskih in svetovnih
voditeljev, ki so vedno dajali prednost dialogu in iskanju skupnih rešitev,«
pri čemer navede Schumana, De Gasperija, Adenauerja, Monneta in mnoge druge.
Vsi so pomembnejši od delov
Papež navsezadnje spregovori še o četrtem načelu: »vsi so pomembnejši od delov«.
Probleme je treba konkretno rešiti in pri tem vso potrebno pozornost nameniti njihovi
posebnosti. Rešitve pa morajo biti trajne, imeti morajo širok pogled ter morajo upoštevati
učinke na vse države in na vse njihove državljane, pri tem pa tudi spoštovati njihova
mnenja in njihova stališča. Frančišek se sklicuje na pismo svojega predhodnika Benedikta
XVI., ki ga je namenil voditeljem vrha G20 leta 2009 v Londonu. Tisti, katerih glas
ima malo moči na svetovni politični sceni, so ravno tisti, ki najbolj trpijo za škodljivimi
posledicami ekonomskih kriz, za katere so bolj malo ali pa sploh nič krivi. Obenem
je ta velika večina, ki v ekonomskih terminih predstavlja samo 10 odstotkov vseh,
ravno tisti del človeštva, ki bi lahko največ prispeval k napredku vseh. Vedno je
torej treba upoštevati in spoštovati mednarodne pogodbe in nadaljevati s pospeševanjem
multilateralizma, da bi rešitve bile zares univerzalne in trajne ter v korist vseh.
All the contents on this site are copyrighted ©. |